Na finančnem ministrstvu so pripravili osnutek novele zakona o davčnem postopku, s katero naj bi v slovenski pravni red prenesli določbe dveh evropskih direktiv, med drugim glede izmenjave informacij o transakcijah s kriptosredstvi med članicami EU. Predlagane spremembe so do 11. julija v javni obravnavi.
VEČ NADZORA NAD KRIPTOSREDSTVI: Davčni uradi bodo vedeli (skoraj) vse
Slovenija
Direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja razširja področje uporabe sedanjih pravil o izmenjavi davčnih informacij znotraj EU. Uvaja namreč obveznost poročanja ter avtomatično izmenjavo informacij med davčnimi organi držav članic EU o dohodkih iz transakcij s kriptosredstvi.
Obveznost poročanja bo po predlogu zajemala čezmejne in domače transakcije, informacije pa se bodo z državo članico, iz katere prihaja davčni zavezanec, izmenjevale enkrat letno.
Na ta način se zmanjšuje tveganja čezmejnih davčnih goljufij, davčnih utaj, agresivnega davčnega načrtovanja in izogibanja davkov. Skupna pravila o poročanju bodo pripomogla tudi k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za ponudnike kriptosredstev, je zapisano v osnutku novele zakona, objavljenem na spletnih straneh državne uprave.
S prenosom direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja pa se uvaja nove obveznosti glede davčne preglednosti mednarodnih skupin podjetij, in sicer se bodo davčne informacije iz enotnega obrazca za obračun povrhnjega davka avtomatično izmenjale z davčnimi organi v ustreznih državah članicah EU. To bo omogočilo oceno skladnosti in izračun povrhnjega davka kot razlike med dejansko davčno stopnjo in 15-odstotno minimalno davčno stopnjo.
Na ministrstvu predlagajo še nekatere druge spremembe in dopolnitve zakona o davčnem postopku, ki so se ob uporabi veljavnega zakona pokazale za potrebne. Med njimi so povišanje zneska za odpis davčne obveznosti v primeru smrti davčnega zavezanca, omejitev možnosti veriženja zahtevkov za obročno plačilo in odlog plačila davka ter širitev kroga denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe.