Ponarejeni izdelki so po pojasnilih EUIPO pogosto povezani z luksuznimi izdelki ali sektorjem oblačil in mode, a so bili po oceni groženj kriminala na področju intelektualne lastnine za leto 2022 živila - zlasti piškoti, testenine, čips in sladkarije - druga najpogosteje zasežena kategorija izdelkov na zunanjih mejah unije v letu 2020, so pojasnili.
VIDEO
Nedavne ugotovitve po pojasnilih urada kažejo na zaskrbljujoč obseg te kriminalne dejavnosti. Europolovo poročilo o oceni ogroženosti EU zaradi organiziranega kriminala in hude oblike kriminalitete za leto 2025 izpostavlja, da je ponarejevalcem nove možnosti za distribucijo ponarejenih živil ponudila rast elektronskega trgovanja, potrošnikom pa je vse težje prepoznati pristne izdelke .
V skupni operaciji Europola in Interpola, ki jo izvajata vsako leto, so lani zasegli za 91 milijonov evrov ponarejenih in neustreznih živilskih proizvodov. "Ponarejena živila in pijače so velik problem za javno zdravje . Naša kampanja potrošnikom ponuja znanje, da se lahko zaščitijo, hkrati pa podpira zakonita podjetja, ki spoštujejo visoke standarde kakovosti EU. To je boj, ki ga moramo voditi skupaj - pristojni organi, proizvajalci in potrošniki," je dejal izvršni direktor EUIPO Joao Negrao .
Po podatkih EUIPO je bil sektor vina in žganih pijač med letoma 2013 in 2017 eden najbolj prizadetih zaradi ponarejanja. Skupno je bilo zaradi ponarejanja v EU letno izgubljenih 2,3 milijarde evrov evrov prodaje in uničenih skoraj 5700 delovnih mest, so zapisali. Davčne izgube so po njihovi oceni znašale 2,1 milijarde evrov. Kitajska in Turčija sta bili med najpogosteje navedenimi državami izvora ponarejene hrane in pijače, zasežene na zunanjih mejah EU v letih 2019 in 2020.
EUIPO v okviru kampanje "Kaj je na vaši mizi?" kupujejo pri uradnih trgovcih in prek uradnih distribucijskih kanalov ter na uradnih spletnih straneh blagovnih znamk, da se izognejo ponarejenim izdelkom.
Verodostojnost izdelka lahko pomaga potrditi tudi preverjanje označevanja izdelkov in njihovega porekla ter preverjanje certifikacijskih logotipov. Potrošniki morajo zlasti paziti na uradne oznake geografske označbe EU , kot so ZOP, ZGO in ZTP, da se prepričajo o pristnosti izdelkov, ki jih kupujejo, so sklenili.
