Na torkovih parlamentarnih volitvah na Grenlandiji je presenetljivo zmagala desnosredinska opozicijska stranka Demokrati (Demokraatit), ki je osvojila 29,9 odstotka glasov, kažejo uradni izidi. Močno se je okrepila tudi podpora nacionalistični stranki Naleraq, medtem ko sta stranki vladajoče koalicije doživeli poraz.
VOLITVE NA GRENLANDIJI SPREMENILE POLITIČNO SLIKO: Se bodo odločili za priključitev k ZDA?
Svet
Mute Egede in Donald Trump
Demokrati več kot potrojili podporo, Naleraq močno pridobil
V primerjavi z volitvami leta 2021 so Demokrati svojo podporo več kot potrojili, saj so s 29,9 odstotka glasov postali najmočnejša politična sila v 31-članskem parlamentu.
Na drugem mestu je pristala nacionalistična stranka Naleraq, ki je dosegla 24,5 odstotka glasov in s tem znatno okrepila svoj položaj.
Medtem sta stranki odhajajoče levosredinske koalicije, Skupnost ljudi (Inuit Ataqatigiit) premierja Muteja Egedeja in stranka Siumut, ki sta v prejšnjem sklicu skupaj obvladovali 22 sedežev, doživeli močan padec podpore.
- Skupnost ljudi je osvojila dobrih 21 odstotkov glasov,
- Siumut pa je prejela nekaj manj kot 15 odstotkov.
Vprašanje neodvisnosti osrednja tema volitev
Vse štiri največje stranke podpirajo neodvisnost Grenlandije od Danske, vendar imajo različne poglede glede časovnega okvira osamosvojitve.
- Demokrati neodvisnost vidijo kot dolgoročni cilj in zagovarjajo postopen prehod.
- Naleraq se zavzema za takojšnjo neodvisnost in krepitev odnosov z ZDA.
Vprašanje neodvisnosti je bilo osrednja tema volilne kampanje, saj je Grenlandija bogata z naravnimi viri, kar povečuje njeno strateško pomembnost.
Grenlandija in teženje ZDA po nadzoru otoka
Volitve so pritegnile večjo mednarodno pozornost, predvsem zaradi izraženih ambicij predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je v preteklosti izrazil željo po prevzemu nadzora nad Grenlandijo.
Vse grenlandske stranke odločno nasprotujejo priključitvi ZDA, prav tako velika večina od približno 57.000 prebivalcev otoka.
Izid volitev nakazuje novo politično dinamiko na Grenlandiji, pri čemer bo glavni izziv prihodnje vlade vprašanje neodvisnosti in prihodnjih odnosov z Dansko in ZDA.