V solinah so ob količini zadovoljni tudi s kakovostjo letos pridelane soli. Po dveh letih imajo spet veliko soli z ustrezno vsebnostjo kalcija, magnezija in drugih mineralov, da jo lahko prodajajo kot piransko sol z zaščitenim poreklom. Ta dosega precej višjo ceno od navadne. Od 1600 ton pridelane soli je 1400 ton primernih za prehrano, preostanek bodo prodali kot industrijsko sol, je pojasnil direktor.

Na odcediščih pri solnih poljih imajo zdaj približno 400 ton pridelka. V povprečju vsak dan s polj nastrgajo še 20 do 30 ton. Običajno to delajo do sredine septembra, kako bo letos, pa bo odvisno od vremena. Vsako deževje zaustavi delo za dva ali tri dni.

Po Godničevih besedah so polja že nekoliko utrujena, zato se bodo do konca sezone bolj kot na količino pridelka osredotočili na pridelavo solnega cveta. To je tanek zgornji sloj usedline, sestavljen iz drobnih kristalov, ki nastanejo, ko voda povsem miruje. Solni cvet pobirajo zelo previdno, s čimer ne poškodujejo površine polj. Ti kristali so najdražji proizvod solin.

Sečoveljske soline se nahajajo v krajinskem parku, ki obsega nekoliko širše območje. Letos so v parku našteli okoli 24.000 obiskovalcev, le približno 10 odstotkov pa jih je obiskalo stari del solin, Fontanigge, kjer je tudi Muzej solinarstva. Po Godničevem mnenju marsikoga od obiska muzeja odvrne gneča pred mejnim prehodom Sečovlje, saj se pot proti muzeju odcepi z glavne ceste tik ob mejni reki Dragonji.

Infrastrukturo morajo prilagajati podnebnim spremembam, je povedal Godnič, ki vodi tako gospodarsko družbo Soline kot Krajinski park Sečoveljske soline. Ves čas utrjujejo jarke in povečujejo pretočnost. Letos so zaključili obnovo čelnih nasipov in zdaj urejajo zapornice, tako da bodo tudi Fontanigge varne pred poplavami, je pojasnil.

Z naravovarstvenega vidika se stanje zadnjih dvajset let izboljšuje, ocenjuje direktor. Pred 10 leti so v okviru evropskega projekta Life Mansalt omogočili uravnavanje vodne gladine na območju, kjer gnezdijo ptice. Nevarnosti, da bi voda zalila jajca, ni več. V parku vsako leto opažajo približno 300 vrst ptic. Od teh jih približno 40 v parku gnezdi.

Kot zanimivost je Godnič navedel, da je na območju parka največje gnezdišče močvirske sklednice v Sloveniji. Ta avtohtona vrsta želve živi predvsem v jarkih ob sečoveljskem letališču.