Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec

OZS: dvig je ekonomsko nevzdržen za mala podjetja

Kot so danes sporočili iz OZS, višji standard zaposlenih sicer podpirajo, a mora biti vsak dvig plač povezan z rastjo produktivnosti in razbremenitvijo stroškov dela s strani države. Dvig minimalne plače za 16 odstotkov je po navedbah zbornice za mnoga mala podjetja in obrtnike ekonomsko nevzdržen.

V OZS ocenjujejo, da dvig stroškov dela brez razbremenitev pomeni neposreden pritisk na rast cen. Dražje ne bodo le storitve obrtnikov in podjetnikov, temveč tudi javne storitve, saj se višji stroški neizogibno prelijejo v celotno gospodarstvo. To povečuje inflacijske pritiske, ki jih na koncu občutijo vsi državljani.

Kot so dodali, se minimalna plača tudi vse bolj približuje povprečni, kar povzroča nezadovoljstvo pri strokovnem kadru. "Podjetniki težko sledijo temu tempu s sorazmernim dvigom vseh ostalih plač, kar vodi v nezadovoljstvo v kolektivih," so poudarili.

Slovenska podjetja poleg tega na tujih trgih težko tekmujejo s podjetji iz držav, kjer je davčna obremenitev dela nižja, so še dodali v zbornici. Ob tem opozarjajo, da nekatere panoge teh dodatnih stroškov sploh ne bodo mogle več prenesti v višje cene, kar lahko vodi v zmanjševanje obsega poslovanja, odpuščanja ali celo zapiranje podjetij.

Država ima po ocenah OZS prostor za ukrepanje. "Razbremenitev vseh plač bi po ocenah znašala približno 800 milijonov evrov, medtem ko je država samo za dvig plač v javnem sektorju namenila več kot dve milijardi evrov. Razbremenitev plač je mogoča bodisi z varčevalnimi ukrepi bodisi s tem, da država začne najprej varčevati pri sebi," so navedli.

V OZS so še poudarili, da je namesto populističnih ukrepov potrebno stabilno in predvidljivo okolje. OZS zahteva takojšnjo prevetritev davčne zakonodaje, ki bo omogočila, da od višje bruto plače delavcu ostane več, podjetju pa ostane dovolj sredstev za nujne investicije in razvoj. Vlado pozivajo, da namesto enostranskih odločitev prisluhne glasu gospodarstva in pripravi ukrepe, ki bodo dejansko razbremenili stroške dela in omogočili dolgoročno vzdržno rast plač za vse zaposlene.

GZS: gospodarstvo je žrtev političnega kupčkanja

"Zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto po poti dodatne obremenitve podjetij, in ne po poti razbremenitve bruto plač, davkov in prispevkov je za gospodarstvo zaskrbljujoče," je v izjavi za medije danes v Ljubljani dejal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitja Gorenšček.

Ocenil je, da je takšen dvig ekonomsko škodljiv in bo povzročil velike težave slovenskemu gospodarstvu, predvsem tistim podjetjem, ki se že zdaj borijo za svoj obstoj. "Ta udarec bo za njih lahko tudi usoden, škodljiv pa bo tudi za poslovno stabilnejša podjetja, saj jim bo zrušil plačno strukturo, ki bo imela za posledice slabše odnose in nižjo produktivnost," je dejal.

Gospodarstvo se po njegovih besedah počuti izigrano in kot žrtev političnega kupčkanja. Za podjetja bo zvišanje pomenilo bistveno višje stroške pri poslovanju, zato se bodo morale iskati rešitve, pri mnogih bo to selitev dela proizvodnje ali celotne dejavnosti v tujino, je prepričan. Lani je bilo v Sloveniji zaradi selitve v tujino ukinjenih 7500 delovnih mest, "in to pred dodatnimi obremenitvami, kot sta zimski dodatek in pretiran dvig minimalne plače", je poudaril.

Poraženci bodo po njegovih besedah tudi zaposleni. Kot je dejal, imajo ti zaradi obremenitev, ki jih je uvedla aktualna vlada, bistveno nižje neto prejemke - po starem sistemu bi prejemnik minimalne plače ob bistveno nižjem brutu v letu 2026 prejemal neto plačo v višini 1022 evrov, ob napovedani minimalni plači 1482 evrov bruto pa bi bila njegova neto plača malo pod 1100 evrov. Poleg tega bodo mnoga delovna mesta ogrožena.

Zvišanje bo po njegovem mnenju sicer vplivalo tudi na vse ostale državljane, saj da se bodo višji stroški za minimalno plačo prelili v druge stroške ter bodo prinesli višje cene blaga in storitev. Vpliv bo tudi na javne finance, in sicer med drugim zaradi zvišanja tudi ostalih plač v javnem sektorju in socialnih transferjev, ki so vezani na minimalno plačo. "Vprašanje je, kakšen bo odziv podjetij na to vladno potezo, predvsem tistih podjetij iz tujine, ki tovrstnega ravnanja niso vajena," je opozoril na morebitne odhode podjetij zaradi po njegovih besedah neprijaznega in nekonkurenčnega poslovnega okolja.

GZS je predhodno med podjetji kovinske industrije opravila anketo o posledicah napovedanega zvišanja minimalne plače, v kateri jih je 79 odstotkov kot posledico zvišanja napovedalo upad poslovanja. Med 10 in 33 odstotkov jih je ocenilo, da bo njihova aktivnost upadla za vsaj 10 odstotkov. Okoli polovica jih razmišlja o selitvi dela ali celotne svoje dejavnosti v tujino, 70 odstotkov jih je napovedalo izgubo delovnih mest, pri čemer jih je dobra petina ocenila, da bodo število delovnih mest zmanjšala za 30 odstotkov ali več, je povedal Gorenšček.

Nezadovoljni so tudi delodajalci

Združenje delodajalcev je v sporočilu za javnost zapisalo, da gre pri dvigu minimalne plače za administrativen in ekonomsko surov rez v stroškovno strukturo podjetij, ki bo imel neposredne posledice za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, stroškovno stabilnost podjetij ter širše makroekonomsko okolje. "Takšen dvig je v trenutnih razmerah neodgovoren, nerealističen in nevarno odklopljen od gospodarske realnosti," so bili jasni.

Vprašanje minimalne plače po navedbah združenja ni zgolj socialni ukrep, temveč tudi ključna ekonomska kategorija, ki vpliva na poslovne modele podjetij, investicijsko sposobnost, plačno politiko (nagrajevanje) in ohranjanje delovnih mest. "Ko država brez treznih analiz in brez resnega dialoga administrativno viša minimalno plačo, v praksi izvaja prisilno prerazporeditev stroškov, ki jo najbolj občutijo prav podjetja, ki delujejo na meji vzdržnosti - še posebej mala in srednja podjetja ter delovno intenzivne panoge," opozarjajo.

Združenje opozarja, da je pri minimalni plači javnosti vedno znova predstavljena zgolj številka, medtem ko se namenoma ali ignorantsko spregleduje njen verižni, eksploziven in sistemsko uničujoč učinek. Dvig minimalne plače namreč sproži neposredno rast številnih drugih obveznosti delodajalcev - zvišujeta se tudi regres in božičnica.

V združenju tudi odločno zavračajo poskus zmanjševanja pomena dviga s trditvijo, da je "strošek delodajalca nižji od bruto dviga". Takšna razlaga je zavajajoča, marketinška in politično preračunljiva, saj zakriva dejstvo, da se stroški ne povečujejo zgolj prek prispevkov, temveč prek celotnega nabora povezanih obveznosti in posrednih učinkov v plačni strukturi, poudarjajo.

"Ministrstvo in vlada sta s sprejetjem takšne odločitve prevzela izjemno veliko odgovornost mimo vseh opozoril gospodarstva. Dejstvo, da sta bila pomisleka izražena celo znotraj vlade, potrjuje, da tudi sami nosilci odločanja razumejo, da gre za tvegano, konfliktno in potencialno destruktivno odločitev. A kljub temu so izbrali pot, kjer se posledice preložijo na podjetja, stroški pa na delodajalce," so še zapisali.