Odločitve o višini cestnin v Italiji temeljijo na zapletenem sistemu izračunavanja. Povišanja cen so določena v pogodbah med državo in posameznimi upravljavskimi družbami, ki jih je več kot 20. Med razlogi za povišanje cen je inflacija, vendar je bilo v zadnjih letih več načrtovanih podražitev cestnin odloženih.

Med tistimi, ki so nasprotovali prilagoditvam cen, je tudi italijanski minister za promet Matteo Salvini. Oktobra je nato italijansko ustavno sodišče ta prizadevanja za zamrznitev cen razglasilo za protiustavna. Na ministrstvu za promet so ostro kritizirali zvišanje cen in poudarili, da so se z vsemi močmi trudili preprečiti podražitev. "Vsi poskusi proti odločitvi ustavnega sodišča so bili zaman," so v ponedeljek sporočili z ministrstva. 

Največja podražitev v višini 1,9 odstotka bo prizadela odsek Salerno-Pompeji-Neapelj.

Medtem pa cestnine v deželi Furlanija-Julijska krajina (FJK) ostajajo nespremenjene. Avtocestna družba Autostrade Alto Adriatico, ki upravlja glavnino avtocest v FJK, je skupaj z družbo Strade dei Parchi edina, ki ni povišala cestnin za prihajajoče leto 2026. Za to se ni odločila kljub predvidenim znatnim investicijam v dela na avtocestah, ki jih upravlja – po poročanju Primorskega dnevnika gre za kar 1,8 milijarde evrov, od tega 870 milijonov za dokončanje tretjega pasu avtoceste A4 na odseku San Donà-Portogruaro.

V družbi navajajo, da je bilo leto 2025 rekordno: predvidevajo namreč 54 milijonov prehodov, kar znaša dva milijona več kot lani, štiri milijone več kot v letu 2023 in kar 20 milijonov več kot v letu 2002. Ob tem se je število prometnih nesreč v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo s 610 na 524, od leta 2002 pa prepolovilo in je pod italijanskim povprečjem. Na področju varnosti so letos zabeležili eno samo lažjo nesrečo pri delu.