Na stanje ribjih populacij po podatkih zavoda vpliva več med seboj povezanih dejavnikov: "Med najpomembnejšimi so regulacije vodotokov, gradnja hidroelektrarn in drugih vodnih pregrad, podnebne spremembe, suše, izguba drstišč, slabšanje habitatov, občasna onesnaženja, bolezni ter širjenje invazivnih tujerodnih vrst."

Poleg sprememb v okolju pa na ribje populacije vpliva tudi pritisk naravnih plenilcev. Med najpomembnejšimi je evrazijska vidra, katere populacija se v Sloveniji uspešno povečuje, so izpostavili v sporočilu za javnost. Ribe predstavljajo več kot 80 odstotkov vidrine prehrane, izbira plena pa je odvisna predvsem od razpoložljivosti rib v posameznem vodotoku.

Kot so pojasnili v zavodu, je evrazijska vidra ena največjih naravovarstvenih zgodb zadnjega desetletja. Zaradi izboljšanja kakovosti voda in dolgoletnega varstva se je vrnila na velik del slovenskih vodotokov - prisotna je na več kot 70 odstotkih vodotokov.

"Vprašanje danes ni več, ali vidro varovati. To je pomemben naravovarstveni cilj. Ključno vprašanje je, kako ob uspešnem varstvu vrste dolgoročno ohranjati tudi avtohtone evropsko ogrožene ribje vrste. Noben dejavnik na ribe ne deluje samostojno, zato moramo njihove vplive vedno obravnavati celostno," so dodali.

Tudi raziskovalci po Evropi vse več pozornosti namenjajo spremljanju vpliva vidre na občutljive salmonidne vodotoke in ribogojnice, so zapisali v zavodu. Na Češkem zaradi škode, ki jo vidra povzroča v ribogojnicah in ribnikih, država lastnikom ob izpolnjevanju zakonskih pogojev po navedbah zavoda za ribištvo izplačuje odškodnine.

V Avstriji spremljajo vpliv vidre na salmonidne vodotoke z rednim vlaganjem rib, na Poljskem pa raziskave opozarjajo, da škoda pogosto ne nastane le zaradi uplenjenih rib, temveč tudi zaradi poškodb večjega števila rib v ribogojnicah, so še zapisali.

Cilj po oceni stroke ni zmanjševanje pomena varstva vidre, temveč iskanje ravnovesja med ohranjanjem zavarovane vrste in dolgoročnim varstvom avtohtonih evropsko ogroženih ribjih populacij.