Kot smo poročali, je bilo v okviru rednega monitoringa kopalnih voda 10. avgusta vzorčenje opravljeno na 26 mestih vzdolž slovenske obale. Preliminarni rezultati so pokazali visoko preseganje smernih vrednosti E. coli pri Svetilniku in kopališču Delfin. Kot je sporočila Agencija RS za okolje (ARSO), je bil o preseganjih obveščen upravljalec kopališča.

Uprava RS za pomorstvo je za Regional potrdila, da niti Uprava RS za pomorstvo niti Pomorska inšpekcija o onesnaženju morja v Izoli nista bili obveščeni. "URSP in Pomorska inšpekcija nista bili obveščeni o mikrobiološkem onesnaženju morja v Izoli," je zapisal v odgovorih na naša vprašanja direktor URSP Jadran Klinec. Na vprašanje, ali lahko na podlagi dosedanjih informacij izključijo možnost, da je povišane vrednosti E. coli povzročil izpust z ene ali več ladij, pa je navedel, da "v tem trenutku ne moremo take možnosti potrditi ali je izključiti".

URSP razpolaga z identifikacijskimi podatki o ladjah, ki se nahajajo v slovenskem teritorialnem morju in notranjih morskih vodah. Pomorska inšpekcija nad tujimi ladjami izvaja nadzor v skladu s Pariškim memorandumom ter evropskimi uredbami in direktivami. Glede tega, ali bodo zaradi aktualnega onesnaženja preverili ladje, ki so bile v relevantnem obdobju pred Izolo, pa konkretnega odgovora za zdaj niso podali. "Pomorska inšpekcija bo postopala v skladu s svojimi pristojnostmi in prej navedenimi pravili. Pojasnil o konkretnih ukrepih vam v tem trenutku še ne moremo podati, saj nimamo še dovolj uradnih informacij pristojnih organov glede navedenega dogodka," še navaja Klinec.

Kot je zapisal, povišane vrednosti E. coli še ne pomenijo avtomatično, da onesnaženje izvira z ladje. "Vsako povišanje vrednosti E. coli bakterije v obalnem pasu ne narekuje izvedbe inšpekcijskega nadzora nad ladjami." Tako bi lahko povišane vrednosti bakterije, zlasti v priobalnem pasu, povzročili tudi nedovoljeni izpusti s kopnega. "Povišane vrednosti E. coli v morju, zlasti v priobalnem pasu, lahko povzročijo tudi nedovoljeni izpusti s kopnega. Pristojnost nad onesnaženjem s kopnega je v pristojnosti drugih inšpekcijskih organov," navaja Klinec.

Pomorska inšpekcija bi ukrepala, če bi obstajale okoliščine, ki bi kazale na konkretno ladjo. "Če pa obstajajo navezne okoliščine, ki pomenijo utemeljen sum, da je določena ladja povzročila nedovoljen izpust odpadnih voda, se za tako ladjo izvede inšpekcijski nadzor." URSP poudarja, da so tovorne in potniške ladje glede ravnanja z odpadnimi vodami pod nadzorom na podlagi mednarodnih konvencij in evropskih pravil. "Tovorne ladje in potniške ladje so v skladu z mednarodnimi konvencijami ter še strožjimi evropskimi pravili in s pomočjo sistemov za izmenjavo podatkov na evropski ravni pod konstantnim nadzorom glede ravnanja z odpadnimi vodami, vključno s fekalijami," še navaja Klinec.

Evropski sistemi za izmenjavo podatkov omogočajo tudi spremljanje količin odpadkov, ki jih ladje proizvedejo in ravnanja z njimi. "Evropski sistem za izmenjavo podatkov omogoča nadzor nad količinami odpadkov, ki jih ladja proizvede in nadzor nad izpuščenimi in oddanimi količinami," še dodaja Klinec. Ob tem še opozarja, da je v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije prepovedano izpuščanje odpadnih voda, ki nastanejo na plovilih. 

Če bi se izkazalo, da je katera od ladij v slovenskem morju nedovoljeno izpuščala fekalne oziroma druge odpadne vode, so predvidene visoke kazni – Pomorski zakonik predvideva globo od 4.000 do 250.000 evrov za pravno osebo ter od 600 do 5.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe.