"Zakaj še nismo zakonsko prepovedali vse pirotehnike? Agencija za okolje in Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarjata, da ognjemeti močno poslabšajo kakovost zraka. Nevladne organizacije in veterinarji opozarjajo na trpeljenje živali, ki ga povzroča pokanje. Celo kmetijsko ministrstvo in Uprava za varno hrano pozivata k prenehanju uporabe pirotehnike. A ministrstvo za notranje zadeve, ki je v Sloveniji pristojno za urejanje področja pirotehnike, ostaja neomajno," se sprašujejo na Raziskovalnem inštitutu pes.

Tradicija pokanja in ognjemetov ima predvsem za hišne ljubljenčke, kot so psi in mačke, rejne in prostoživeče živali zelo negativne posledice. "Še posebej psom hrup, močni svetlobni učinki in vonj po eksplozivnih snoveh povzročajo velik stres, tesnobo in včasih tudi trajne zdravstvene težave," opozarjajo na inštitutu. Psi slišijo zvoke, ki so več tisočkrat tišji od tistih, ki jih zaznava človek. Poleg tega zaznavajo zvočne frekvence v območju, ki daleč presega človekovo slušno zaznavo.

Zvočni valovi, ki jih ustvarjajo eksplozije pirotehničnih sredstev, so že za ljudi sami po sebi moteči, pri psu pa lahko povzročijo akutno stresno reakcijo. Psi se instiktivno podajo v boj ali pobegnejo, zato doživljajo zelo intenzivne občutke strahu in panike. Dolgotrajna izpostavljenost pokom v novoletnem času pa ima lahko nezanemarljive posledice na zdravje psov.

Stres, ki ga pes doživi ob poku, vpliva na delovanje živčnega sistema. Poveča se proizvodnja stresnih hormonov, kot sta kortizol in adrenalin. Dolgotrajna izpostavljenost pa oslabi imunski sistem psa. Enako kot pri človeku, ki doživlja stres, pravzaprav. Slabši imunski sistem pa poveča dovzetnost za bolezni in prispeva h razvoju kroničnih težav z zdravjem.

Pri psih se poleg stresa pojavijo tudi spremembe vedenja. Pogosto se podajo v beg in iščejo zatočišče. Mnogi izgubijo orientacijo in lahko zaidejo daleč od doma, kar povečuje tveganje za prometne nesreče, poškodbe in smrt. Že samo enkratna izkušnja močnega stresa lahko povzroči povečan občutek tesnobe in strahu, ki privede do razvoja fobije pred poki.

Psi se tresejo, prekomerno slinijo, cvilijo, stiskajo rep med noge in iščejo stik s človekom. Nekateri postanejo na splošno anksiozni. V vsakdanjem življenju so bolj zadržani, nezaupljivi do okolja in zmanjšajo interakcijo z ljudmi, dodajajo na inštitutu. Psi v času pokanja postanejo lahko nespečni in izgubijo apetit. Še zdaleč pa niso edine živali, ki trpijo zaradi pirotehnike.

Mačke, na primer, se odzovejo podobno kot psi – postanejo anksiozne. Divje in prostoživeče živali postanejo dezorientirane in se podajo v beg. Ptice igzubijo svoja gnezdišča, se poškodujejo ali poginejo. Srne in zajci se pogosto umaknejo iz svojega naravnega habitata. Takšne migracije pa vplivajo na ohranjanje ravnovesja v ekosistemih. Ker se podajo v beg, svoje življenje ogrožajo tudi konji, krave, ovce …

Čudovite barve ognjemetov puščajo v zraku, tleh in vodi težke kovine (barij, baker, aluminij, svinec, kadmij), ki onesnažujejo. Gre za strupene snovi, ki pri vdihovanju lahko povzročijo težave z dihanjem, dražeče oči in kožo. Sperejo se v tla, spremenijo kemično sestavo vode, povzročijo zadušitev organizmov in vplivajo na reproduktivni sistem.

"Ugotovitve iz raziskav in opažanj so jasne: vsako leto ognjemeti povzročijo smrt mnogih živali, zato se zavzemamo za nujno iskanje rešitev (alternative običajnim ognjemetom) in uvedbo zaščitnih ukrepov," zaključujejo na inštitutu.