Dogovor, ki bo na podlagi današnjega pisma o nameri sklenjen v roku 120 dni in bo veljal pet let z možnostjo podaljšanja še za nadaljnjih pet let, predvideva štiri točke. Gre za umik dejavnosti pristanišča iz t.i. nultega pomola na novo pridobljene površine, pridobljene s podaljšanjem prvega pomola, oblikovanje okoljskega sklada, v katerega bo Luka vsako leto predvidela 200.000 evrov za izvedbo omilitvenih ukrepov, izvzem objekta nekdanjega skladišča državnih blagovnih rezerv iz carinskega območja pristanišča in njegovo namenitev programu s področja izobraževanja, znanosti in kulture, ter zaveza Luke, da ob morebitnem onesnaženju morja in obale izven koncesijskega območja pristanišča da na voljo svojo tehnično opremo in kadre.

Kot je ob podpisu poudaril župan Boris Popovič, mestna občina ni nikoli zavirala razvoja Luke Koper, pač se je občinska oblast vedno trudila delati z roko v roki s pristaniščem, v sedanji upravi pa so končno dobili sogovornika, s katerim so se lahko dogovorili. Po njegovih besedah je pristanišče za Koper namreč dejstvo in tudi pomemben gospodarski subjekt, a hkrati ima tudi negativne vplive na okolje.

Koprska občina bo stala Luki ob strani

Po Popovičevih besedah daje to pismo o nameri "zeleno luč Luki Koper, da podaljša prvi pomol, da doseže vse tiste številke, ki si jih je zadala v obstoječem planu. Mi bomo stali ob strani, da ta plan še povečajo ..., ampak da nikoli ne pozabijo na prebivalce," je dodal župan.

Obenem je spomnil, da sta z Zadelom prejšnji mesec obiskala kitajski Ningbo, trenutno najpomembnejše pristanišče na svetu, s katerim je Luka Koper podpisala sporazum o sodelovanju, s čimer je postala uradno del Nove svilne poti. "Podpis današnjega pisma o nameri je tudi del garancije, da bo tisti podpis v Ningbu sploh imel kakšen pomen in bodočnost," je povedal Popovič.

Luka Koper naj bi se z nultega pomola umaknila v štirih letih

Pri pismu o nameri sicer ne gre za zavezujoč dokument, ampak za džentlmenski dogovor, je ob robu dogodka ocenil Popovič, ki pa je prepričan, da se bo Luka držala danih zavez. Luka se bo po dogovoru z nultega pomola umaknila predvidoma do leta 2022 oz. ko bo Luka te površine nadomestila s podaljšanim prvim pomolom.

V okoljski sklad bo Luka začela vplačevati sredstva v prihodnjem letu, določena sredstva pa naj bi vanj dodala tudi občina, je še dodal župan. Glede nove vsebine nekdanjega skladišča državnih blagovnih rezerv pa bo treba najprej počakati na mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine, glede vseh dejavnosti, ki se bodo tam odvijale, pa se bodo skupaj dogovarjali občina, Luka in tudi Univerza na Primorskem, je še napovedal. Ena od zamisli je, da bi tam umestili univerzitetno knjižnico.

Dogovor Luki omogoča dokončanje podaljšanja prvega pomola

Prvi mož Luke Dimitrij Zadel pa je ocenil, da jim bo današnji dogovor omogočil nadaljevanje projekta podaljšanja prvega pomola, ki je najpomembnejša naložba v strategijo podjetja in bo Luki omogočila nadaljnji razvoj kontejnerskega terminala, povečala kapacitete in omogočila, da se bodo s kupci pogovarjali "na malo drugačen način". Zadel je poudaril še, da bodo s tovrstnim projektom "ohranjali primat kot največje in najpomembnejše kontejnersko pristanišče v Jadranu. S to investicijo bomo zagotovili, da bo Luka Koper še naprej motor gospodarskega razvoja na lokalnem in državnem nivoju."

Luka bo zdaj takoj vložila vlogo za gradbeno dovoljenje za podaljšanje prvega pomola. Zadel pri tem računa, da bodo dovoljenje pridobili najkasneje do konca leta. Gradnja, ki naj bi trajala predvidoma dve leti, pa se bo nato začela v letu 2019. Glede srminskega vhoda v Luko je Zadel potrdil, da je nadzorni svet prejšnji teden potrdil izvedbo projekta, uprava pa bo morala zdaj izbrati izvajalca del. Zadel je ob tem ocenil, da bo vhod operativen najkasneje do februarja prihodnje leto.