Svetovno prebivalstvo se je lani na letni ravni povečalo za približno 74 milijonov. Na prelomu tisočletja, leta 2000, je na Zemlji prebivalo 6,1 milijarde ljudi oziroma za četrtino manj kot danes. Takrat se je svetovno prebivalstvo na letni ravni povečalo za približno 82 milijonov, so zapisali na spletni strani Sursa.

Največ svetovnega prebivalstva, 59 odstotkov, živi v Aziji. Sledijo Afrika (18 odstotkov), Evropa (devet odstotkov), Latinska Amerika in Karibi (osem odstotkov), Severna Amerika (pet odstotkov) in Oceanija (en odstotek).

Kitajska in Indija ostajata državi z največ prebivalci, skupno imata 40 odstotkov vseh prebivalcev sveta.

Stopnje rodnosti od 60. let prejšnjega stoletja upadajo, a se je svetovno prebivalstvo v tem obdobju kljub temu povečalo za pet milijard. Celotna stopnja rodnosti je na svetovni ravni v 60. letih prejšnjega stoletja znašala približno pet otrok na žensko v rodni dobi, medtem ko je bila leta 2021 za več kot polovico nižja (2,3).

Najvišjo stopnjo rodnosti ima Afrika, lani je ta znašala približno 4,2 otroka na žensko v rodni dobi, prebivalstvo te celine pa se je povečalo za skoraj 34 milijonov.

Najnižjo stopnjo rodnosti pa ima Evropa, in sicer v lanskem letu približno 1,5 otroka na žensko v rodni dobi. Od 80. let prejšnjega stoletja je skupna stopnja v Evropi pod mejo povprečno dveh otrok na žensko v rodni dobi.

Mejnik dva milijona prebivalcev je Slovenija presegla leta 2006 in je med 27 članicami EU po številu prebivalcev šesta najmanjša država.

Na začetku leta 2024 je Slovenija imela 2.123.949 prebivalcev, njihova povprečna starost je bila 44 let. Celotna stopnja rodnosti je lani znašala povprečno 1,5 otroka na žensko v rodni dobi, še kažejo podatki Sursa.