Fotografija je simbolična.

Aprilska medletna inflacija je bila za 0,6 odstotne točke višja kot marca in za 0,8 odstotne točke nad inflacijsko stopnjo iz lanskega aprila. Glede na lanski december je bila raven cen aprila višja za 2,1 odstotka, povprečna raven cen v prvih štirih letošnjih mesecih pa za 2,8 odstotka višja kot v enakem obdobju lani.

Največ, 1,2 odstotne točke, so k inflaciji prispevale podražitve v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva, kjer so se cene zvišale za 9,7 odstotka. Sledile so višje cene v skupini prevoz (+4,6 odstotka), ki so prispevale 0,7 odstotne točke, ter podražitve v skupini zdravstvo (+5,3 odstotka) z 0,3 odstotne točke.

Po 0,2 odstotne točke so dodale še dražje alkoholne pijače in tobak (+4,3 odstotka), restavracije in nastanitvene storitve (+2,6 odstotka) ter hrana in brezalkoholne pijače (+1,0 odstotka). Po drugi strani so bila oblačila in obutev za 2,9 odstotka cenejša kot pred enim letom, kar je inflacijo ublažilo za 0,2 odstotne točke.

Storitve so se v enem letu v povprečju podražile za 3,6 odstotka, blago pa za 2,9 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4,9 odstotka, medtem ko so se cene poltrajnega in trajnega blaga znižale.

K mesečni inflaciji so največ prispevala goriva in maziva za osebna prevozna sredstva (+18,6 odstotka) ter počitniški paketi (+15,7 odstotka). Višje cene tekočih goriv (+32,1 odstotka), obutve (+13,8 odstotka) in najemnin (+10,0 odstotka) so imele dodatni vpliv. Po drugi strani so inflacijo ublažile nižje cene zavarovanj, povezanih s prevozom (-14,2 odstotka).

Slovenija nad povprečjem evrskega območja

V evrskem območju se je medletna inflacija aprila po prvi oceni Eurostata zvišala na 3,0 odstotka. Cene energije so se zvišale za 10,9 odstotka, sledile so storitve (+3,0 odstotka), hrana, alkoholne pijače in tobak (+2,5 odstotka) ter industrijski izdelki brez energentov (+0,8 odstotka). Osnovna inflacija je znašala 2,2 odstotka, mesečna pa 1,0 odstotka.

Med državami evrskega območja je bila inflacija najvišja v Bolgariji (6,2 odstotka), sledile so Hrvaška (5,4 odstotka), Luksemburg (5,2 odstotka), Litva (4,9 odstotka) in Grčija (4,6 odstotka). Najnižja je bila na Finskem (2,3 odstotka). Slovenija je bila s 3,4 odstotka nekoliko nad povprečjem.

Gospodarska rast ostaja šibka

Bruto domači proizvod območja z evrom in EU se je v prvem četrtletju povečal za 0,1 odstotka glede na prejšnje četrtletje, medletno pa za 0,8 oziroma 1,0 odstotka. Najvišjo rast so dosegle Finska (+0,9 odstotka), Madžarska (+0,8 odstotka) ter Estonija in Španija (obe +0,6 odstotka).

Nemški BDP se je okrepil za 0,3 odstotka, italijanski za 0,2 odstotka, francoski pa je stagniral. Padce so zabeležile Irska (-2,0 odstotka), Litva (-0,4 odstotka) in Švedska (-0,2 odstotka). Medletno je bila rast najvišja v Španiji (+2,7 odstotka), Litvi (+2,5 odstotka) in na Portugalskem (+2,3 odstotka).