Ko ste z nekom v razmerju, je seveda najbolj osnovno pričakovanje, da bo partner ostal zvest vam in odnosu z vami. Varanje lahko tako definiramo kot nasprotje tega. ''Varanje je dejanje izdaje. Izdaja je kršitev človekovega zaupanja,'' pravi klinični psiholog dr. Joshua Klapow, piše Bustle.

Čeprav lahko varanje pojmujemo in dojemamo različno, je po mnenju strokovnjakov vsem definicijam skupno, da gre za ''zlorabo zaupanja''. Kaj to pomeni? "Biti zvest svojemu partnerju pomeni, da spoštujemo dogovor, ki smo ga sklenili s človekom,'' pravi strokovnjak za odnose Shlomo Slatkin.

Preseneča pa naslednji podatek. Manj kot polovica bralcev spletnega portala Bustle je v raziskavi dejala, da je varanje nekaj neodpustljivega, medtem ko jih je 42 odstotkov dejalo, da je vse odvisno od tega, kako je njihov partner varal in, še bolj presenetljivo, kako so za to izvedeli.

Pri varanju gre za 'kršitev dogovora'

V vsakem predanem odnosu obstajajo določeni dogovori o tem, kaj se pričakuje od vsakega partnerja. To se od para do para razlikuje, vendar je treba jasno opredeliti načine, na katere je mogoče kršiti ta dogovor. ''V današnjem svetu imamo svobodo, da svoje odnose definiramo na najrazličnejše načine,'' pravi psihologinja dr. Jennifer B. Rhodes. ''Po tem, ko se s partnerjem pogovorimo, kaj nam ustreza in kaj ne, kako dojemamo varanje in kaj dojemamo kot varanje, je vse jasno.''

Podobno stališče ima tudi licencirana psihoterapevtka Melanie Shapiro. ''Po moji definiciji gre za varanje, ko obstaja dogovor med dvema partnerjema, da sta v monogamnem razmerju, in eden od njiju krši dogovor ter se spolno ali čustveno intimno zaplete z nekom zunaj razmerja.'' In ko smo že pri čustvenem varanju – v različnih raziskavah so ugotovili, da naj bi ljudje lažje odpustili fizično kot čustveno varanje.

Ta oblika nezvestobe ima lahko namreč tudi večje posledice. Prej omenjena terapevtka pravi: ''Čustveno varanje lahko vključuje tudi namerne in nenamerne posledice, kot je razvoj zaljubljenosti v nekoga drugega, in razkrije nekaj vaših globljih notranjih misli in čustev do nekoga, ki vas privlači ... Čeprav morda ne vključuje spolnega odnosa, lahko vključuje spolne dotike.''

Ne glede na to, ali je razmerje monogamno, poliamorno ali nekje vmes, je še vedno ključnega pomena, da imate iskrene in jasne pogovore o tem, kako definirate varanje, pravi pooblaščena zakonska in družinska terapevtka Nicole Richardson. ''Če niste izrecno razpravljali o zavezi, je treba domnevati, da je nimate, in nepošteno je, če drugo osebo zavezujete k nečemu, o čemer se niste dogovorili,'' pravi. ''Moj splošni lakmusov test za pare je 'V moji odsotnosti se obnašaj tako, kot bi se v moji prisotnosti'. To še zdaleč ni popolno, vendar mislim, da lahko pomaga preprečiti veliko težav.''

Zakaj ljudje varajo?

Varanje ni nič novega. Omenjeno je v najstarejših zapisih, večinoma v negativnem in moralno obsojajočem kontekstu. A kljub vsem obsodbam družbe je danes zelo prisotno. Zakaj je varanje ostalo tako zakoreninjeno v človeškem vedenju? Želimo z njim dobiti samo novo spolno izkušnjo ali kaj več? Kot vedno so motivi za prešuštvo različni. Nekdo lahko prevara partnerja zaradi želje po bežni avanturi, nekdo išče izhod iz razmerja, ki ga ne zadovoljuje več. Nekdo bo varal iz kljubovanja, nekdo iz dolgčasa, nekdo iz narcistične potrebe po dokazovanju, da "ima to še v sebi".

Vendar pa so raziskovalci, ki so se ukvarjali s to temo, ugotovili, da je skupni imenovalec v večini primerov, ne glede na spol osebe, ki vara, potreba po spolnem in čustvenem zadovoljstvu, še posebej, če oseba misli, da mu manjka enega v svojem razmerje in/ali drugega. Prav tako raziskovalci pravijo naslednje – bolj ko so ljudje nezadovoljni s svojim odnosom, večja je potreba po ustvarjanju neke vrste čustvene povezave v novi aferi.

Nov pogled na intimnost

Svetovno priznana terapevtka za pare Esther Perel v številnih svojih govorih poudarja, da se je definicija intimnosti z razvojem tehnologije močno spremenila. Marsikdo si misli: ''Toliko izbire kot sem imel sem izbral tebe, izbrisal sem vse aplikacije za zmenke, zato pričakujem, da boš zadovoljil absolutno vse moje potrebe!''. Pa je upravičeno pričakovati, da bo nekdo drug zadovoljil naše potrebe?

Čeprav je bilo zgodovinsko gledano 'običajno', da moški varajo več kot ženske, je bila ta vrzel popolnoma 'odpravljena' s povečanjem socialno-ekonomskega statusa žensk, pa tudi s povečanjem njihove avtonomije. Raziskave kažejo, da ženske srednjih let in mlajše varajo enako. Pisatelj Alexandre Dumas je to izrazil na nekoliko ciničen način: ''Poročni okovi so tako težki, da jih potrebujeta dva, včasih pa celo trije.''

Oditi ali ostati?

Iz vsega napisanega je razvidno, da je prešuštvo kompleksen problem, največkrat pa ne gre za izključno potrebo po spolnih izkušnjah, ampak je pokazatelj nečesa veliko večjega.

Pri odločitvi ali oditi ali ostati vpliva več dejavnikov. V eni študiji so dokazali, da pri odločitvi igra veliko vlogo ekonomski položaj oz. konkretno, neenakost partnerjev. Perelova je o družbenih dejavnikih povedala, da je nekoč ločitev naletela na hudo obsodbo okolice. Danes temu ni več tako, zato je vprašanje, ali oditi ali ostati po varanju, nekoliko bolj kompleksno.