Poročali smo že, da naj bi se po 17 letih politične kariere bivša zunanja ministrica Tanja Fajon vrnila na RTV Slovenija na tretji program Radia Slovenija (ARS), kjer je bila zaposlena pred vstopom v aktivno politiko. Fajon tega sicer še ni potrdila. Njeno delovno razmerje na RTV Slovenija miruje že vse od leta 2009, ko je bila izvoljena za poslanko v Evropskem parlamentu, po veljavni zakonodaji pa ima pravico do vrnitve na prejšnje delovno mesto tudi po zelo dolgem obdobju odsotnosti - ta je trajala kar 17 let.

Zakona o poslancih določa, da ima poslanec pravico, da se v treh mesecih po prenehanju poslanskega mandata vrne na prejšnje delovno mesto: "Poslanec, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju poslanskega mandata vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe." Določba se smiselno uporablja tudi za ministre in druge politične funkcionarje.

To pomeni, da delovno razmerje med opravljanjem funkcije ne preneha, temveč zgolj miruje. Pravica velja ne glede na dolžino političnega mandata. Uporablja se tako v javnem kot zasebnem sektorju, delodajalec pa mora nekdanjega funkcionarja sprejeti nazaj brez novega javnega razpisa. Posameznik se tej pravici sicer lahko tudi odpove. 

Kljub zakonitosti pa ureditev že vrsto let sproža polemike. Najpogostjši očite je, da sistem omogoča vrnitev brez kakršnega koli javnega razpisa. Medtem ko morajo drugi kandidati za zaposlitev iti skozi zapletene kadrovske postopke in dokazovati svoje kompetence, nekdanjim funkcionarjev tega ni treba, saj imajo zagotovljeno možnost vrnitve. V primeru zelo dolge odsotnosti  - v primeru Fajon kar 17 let - se pojavlja tudi vprašanje, ali bi moralo veljati tudi preverjanje aktualnih strokovnih kompetenc.

Slovenska ureditev velja za eno bolj velikodušnih v Evropi

V primerjavi z nekaterimi evropskimi državami slovenska ureditev nekdanjim političnim funkcionarjem zagotavlja močno zaščito pravice do vrnitve na prejšnje delovno mesto. Medtem ko številne evropske države poudarjajo konkurenčnost, aktualnost znanja in enake možnosti za vse kandidate, slovenska ureditev daje prednost varnosti politične kariere.

V Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem in v skandinavskih državah vrnitev nekdanjih politikov praviloma urejajo splošna delovnopravna pravila oziroma strožji kadrovski postopki v javnem sektorju, kjer je pogosto potrebno ponovno dokazovanje usposobljenosti. V Franciji in nekaterih drugih državah obstajajo tudi tako imenovana "cooling-off" obdobja oziroma omejitve po koncu političnega mandata, predvsem pri prehodih v zasebni sektor. V Združenem kraljestvu avtomatska zakonska pravica do vrnitve na prejšnje delovno mesto ne obstaja; vprašanje je praviloma prepuščeno pogodbenemu razmerju med zaposlenim in delodajalcem.

Zagovorniki obstoječe ureditve sicer poudarjajo, da njen namen ni privilegij, temveč preprečevanje tveganja za strokovnjake, ki se odločijo za politično pot. Brez takšne zaščite bi bilo po njihovem mnenju težje privabiti kakovostne kadre v politiko.