Predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan je poudarila, da se poslovno okolje hitro spreminja in postaja vse bolj nepredvidljivo. Po njenih besedah se je obdobje nestabilnosti začelo s pandemijo covida-19, nadaljuje pa se z napetostmi na Bližnjem vzhodu in drugimi globalnimi krizami. "Ni več vprašanje, ali bo prihajalo do disrupcij, ampak kako bomo nanje pripravljeni," je dejala. Ob tem je ocenila, da severnojadranska pristanišča ostajajo "ključna, odporna in strateška dobavna veriga za Evropo", njihov pomen pa zaradi globalnih konfliktov še narašča.

Predsednik upravnega odbora luške uprave Reka Bojan Hlača je opozoril, da reška luka doživlja veliko gospodarsko rast, vendar se sooča z omejitvami, ker deluje v središču turistične regije. To po njegovih besedah pogosto otežuje potrebne širitve. "Skupaj bi bili v novih prihajajočih izzivih in spremembah lahko pomembnejši od severnih luk, če bomo usklajeni," je dejal in poudaril potrebo po sodelovanju severnojadranskih pristanišč.

Tudi predsednik luške uprave Trst Marco Consalvo je sodelovanje med Koprom, Trstom in Reko označil za nujno. Spomnil je, da ima Italija drugačen regulativni sistem, saj ima približno 40 pristanišč, država pa skuša razpršeni sistem dolgoročno urediti z reformami. Tržaško pristanišče mora po njegovih besedah svojo konkurenčnost graditi na povezovanju treh držav in treh pristanišč. Opozoril je tudi, da bodo vojne in geopolitične napetosti ustvarjale nove trgovske poti, zato morajo biti pristanišča na to pripravljena. Konkurenco med severnojadranskimi pristanišči razume kot pozitivno, saj jih lahko spodbuja k boljšemu delovanju.

Slovenski stalni predstavnik pri Natu Andrej Benedejčič je konferenco označil za pomembno, saj se Evropa po njegovih besedah na področju varnosti in logistike sooča z velikimi izzivi. Prihodnja varnostna ureditev bo morala upoštevati tudi dejavnike, ki so bili po koncu hladne vojne pogosto zapostavljeni, ter vključevati civilni prostor in način življenja prebivalstva, je dejal.

Udeleženci konference so razpravljali tudi o tem, ali bodo novi prometni koridorji, od arktičnih poti do povezav prek puščavskih območij, obšli tradicionalna sredozemska pristanišča ali pa bodo ta ohranila svojo strateško vlogo. Posebno pozornost so namenili širitvam pristanišč, tranzitu ter vplivu nestabilnosti na območjih Sueza in Hormuza, ki ostajata ključni za dostop do Jadrana.

Konferenco v Pretorski palači je organizirala evrosredozemska univerza EMUNI v sodelovanju s partnerji, med njimi sta tudi Blejski strateški forum in EUNICoastom. Med govorci so bili tudi predsednik EMUNI Rado Bohinc nekdanji prometni minister Marko Pavliha, nekdanji italijanski minister Paolo Costa, nekdanji premier Bosne in Hercegovine Nedžad Branković, predsednik slovenskega združenja ladjarjev Gracijan Necmeskal ter strokovnjaki z več univerz.