V poslanski skupini Svoboda so v parlamentarno proceduro vložili predlog novele zakona o dohodnini, ki je zastavljen kot alternativa interventnemu zakonu za razvoj Slovenije. Kot je dejal predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, so spremembe usmerjene v davčno razbremenitev srednjega razreda oziroma tistih z dohodki med 30.000 in 120.000 evrov letno.

Po Golobovih pojasnilih so se za predlog sprememb zakona odločili, ker aktualna koalicija, ki je pred volitvami obljubljala davčno razbremenitev prebivalstva, v vsem tem času v zvezi s tem ni naredila ničesar, razen za posameznike s plačo nad 7500 evrov mesečno.

Spremembe zakona, ki so jih pripravili, so po njegovih besedah usmerjene v razbremenitev srednjega razreda oziroma v zaposlene, ki so steber vsake družbe, in tiste, ki v resnici s svojo produktivnostjo najbolj dvigujejo gospodarsko rast. "Ko govorimo o srednjem razredu, govorimo o vseh tistih, ki zaslužijo med 30.000 in 120.000 evrov letno," je pojasnil v današnji izjavi v DZ. Dodal je, da bi bili ti deležni največjega učinka sprememb dohodninske lestvice.

Med razlogi za spremembe dohodnine je omenil interventni zakon za razvoj Slovenije, ki uvaja socialno kapico samo za del prebivalstva. "Temu, da se uvaja socialna kapica samo za najbogatejše, nasprotujemo," je bil jasen. Kot drugi razlog pa je izpostavil tudi visoko gospodarsko rast v prvem polletju. 

Po njegovih besedah zakon o dohodnini ni blokiran z referendumom in ga je zato možno sprejeti takoj. "Zato pričakujemo podporo tudi vladajoče koalicije, če misli resno s tem, da je treba davčno razbremenitev izpeljati," je izpostavil. 

Ob tem se je dotaknil tudi napovedi predsednika vlade Janeza Janše, kako bo 50.000 javnih uslužbencev "prisilno prezaposlil v gospodarstvo". "Naš odgovor na to je sprememba dohodninske lestvice, po kateri bo medicinska sestra na letni ravni profitirala skoraj 700 evrov, učitelj pa 1100, ker verjamemo, da davčna razbremenitev mora veljati za vse, ne pa samo za izbrance," je sklenil.

Med konkretnimi predvidenimi spremembami iz predloga novele je poslanka Svobode Alenka Bratušek omenila dvig splošne davčne olajšave na 6500 evrov in spremembe mej davčnih razredov. "Predvsem pa znižujemo odstotke obdavčitve in za vse, ki zaslužijo več kot 150.000 evrov letno, ohranjamo 50-odstotni razred," je dodala. Finančni učinek zakonskega predloga na državni proračun je ocenjen na nekaj manj kot 700 milijonov evrov na leto. 

Na to so se odzvali v koaliciji. Kot je v izjavi medijem v DZ spomnil poslanec SDS Andrej Poglajen, je nekdanja koalicija Svobode, SD in Levice v začetku prejšnjega mandata davčno razbremenitev plač, ki jo je sprejela tretja vlada Janeza Janše, ukinila. "Toliko o tem, kaj predlagajo, ko so v opoziciji, in kakšne sprejemajo, ko so v vladi. Torej gre za še enega v vrsti poceni populizmov s strani Roberta Goloba in Gibanja Svoboda," je poudaril.

Da je poteza Svobode glede vložitve takšnega zakonodajnega predloga najmanj čudna oziroma sarkastična, pa je v izjavi v DZ ocenil poslanec NSi Aleksander Gungl. Tudi on je spomnil, da je prejšnja Janševa vlada s takratno davčno reformo poskrbela, da bi lahko srednji razred in tudi vsi ostali dobili več. "Ampak prva poteza Golobove vlade je bila, da so to reformo razveljavili," je dodal. Ob tem je poudaril, da v poslanski skupini sicer podpirajo davčne razbremenitve, ampak "takrat, ko bo to možno izvesti". "Naš interventni zakon že omogoča določene olajšave. S tem zakonom bomo vsi dobili nekaj, ampak vse v okviru vzdržnosti javnih financ. Ni res, da bi interventni zakon porušil sistem javnih sredstev," je poudaril.

Na očitek opozicije, da interventni zakon prinaša koristi predvsem najbogatejšim, pa je na primeru uvedbe socialne kapice za tiste s plačami nad 7500 evrov pojasnil, da ta razbremenitev "predvsem pomeni tudi boljše pogoje za srednji razred".