Koncentracije puščavskega peska so v večini Evrope narasle med letoma 2012 in 2021, povečanja pa so bila najvišja v južni Evropi in okoli Sredozemlja, so rezultate raziskave povzeli na Univerzi v Novi Gorici.

Raziskovalna skupina, v kateri so sodelovali raziskovalci iz Slovenije, Španije, Švice, Grčije, Velike Britanije, Portugalske, Belgije, Cipra, Italije, Francije, Malte, Češke in Kitajske, povezuje povečanje s spremembami regionalne atmosferske cirkulacije in dolgoletnim širjenjem Sahare. "Vse kaže, da podnebne spremembe, ki jih povzročamo ljudje, vplivajo tudi na naravne pojave," je ob tem dejal vodja univerzitetnega Centra za raziskave atmosfere in sodelujoči v študiji Griša Močnik.

Mineralni puščavski pesek je po navedbah raziskovalcev pomembna sestavina delcev v zraku, še posebej delcev, manjših od 10 mikrometrov (PM10). Škodujejo lahko zdravju, saj je povezan s povečanim tveganjem za astmatične napade in povišano smrtnostjo. V delih Evrope so doslej sicer poročali o vedno močnejših dogodkih puščavskega peska, ni pa bilo jasno, ali je ta trend značilen za vso celino in kaj ga povzroča.

Mednarodna raziskovalna skupina je zbrala okoli 18.500 dnevnih meritev kovin (aluminij, titan, silicij, kalcij in železo), povezanih s puščavskim peskom, na 103 podeželskih in mestnih lokacijah po Evropi in jih uporabila za razvoj modela strojnega učenja dnevnih koncentracij puščavskega peska v PM10 med letoma 2012 in 2021. Ugotovila je, da so se koncentracije peska v tem obdobju povišale na večini območij Evrope, pri čemer so bili porasti največji nad Italijo, Jadranskim in Egejskim morjem.

Do leta 2021 je saharski pesek v južni Evropi predstavljal skoraj tretjino letne referenčne vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za PM10. V južni Evropi so prebivalci doživeli povprečno 46 dogodkov puščavskega peska na leto, kar je bilo povezano s približno 0,67-odstotnim povečanjem dnevne smrtnosti.

Študija ugotavlja, da dogodki onesnaženja s puščavskim peskom sicer niso postali pogostejši, so pa v delih južne Evrope postali intenzivnejši. Analiza ledenih jeder iz alpskih ledenikov je prav tako pokazala, da se je odlaganje puščavskega peska od predindustrijskega obdobja povečalo za približno 110 odstotkov. To dolgoročno naraščanje količine prahu je, kot so ugotovili, povezano z izsuševanjem severne Afrike in spremembami vzorcev atmosferske cirkulacije.

Mednarodna znanstvena skupina zaključuje, da bi onesnaženje s prahom lahko postalo vse večji izziv za javno zdravje in cilje na področju kakovosti zraka.