Kot so spomnili v časniku, se je Jelinčič pred tremi leti in pol znašel med 14 politiki, ki jim je Svet Evrope trajno prepovedal delovanje v svojih organih. Sumili so, da je poleti 2012 prek podjetja Metastar Invest prejel 25.000 evrov za ravnanje v prid Azerbajdžana, ko je spremljal tamkajšnje volitve kot opazovalec Sveta Evrope. Ker Svetu Evrope ni posredoval pisnih pojasnil, so ga osumili, da je šlo za podkupnino, in ga nazadnje izključili.

Jelinčič je tedaj slovenskim medijem dejal, da je žrtev zarote in da gre za laži. Zatrdil je, da sploh ni prejel zahteve za pisna pojasnila, nato pa dodal, da so mu po elektronski pošti pošiljali smešna in žaljiva vprašanja. Zato se je odločil, da nanje ne bo odgovarjal.

Zatrdil je, da je 25.000 evrov prejel, ker je dal v ruščino prevesti knjigo Ukana pokojnega pisatelja Toneta Svetine, piše Dnevnik. Po navedbah časnika prevoda ni bilo mogoče najti nikjer, Jelinčič pa je tedaj pojasnjeval, da je treba prevod pač poiskati v Azerbajdžanu, da ga ne zanima, kdo je knjigo izdal, in da ustrezno pogodbo hrani njegova odvetniška pisarna.

NPU v preiskavi ni zbral dokazov za ovadbo, tako da je aprila specializiranemu državnemu tožilstvu poslal le poročilo. Na tožilstvu so nato primer zaključili.

"Ob odsotnosti drugih dejstev, ki bi potrjevala začetne indice o podkupovanju, je bilo ocenjeno, da v očitanem ravnanju ni znakov kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Glede na navedeno je bila zadeva zaključena v septembru 2021," so za Dnevnik pojasnili s specializiranega državnega tožilstva.

Več podrobnosti pa na policiji in tožilstvu ne razkrivajo.