Obseg finančnih sredstev gospodinjstev se je lani na globalni ravni povečal za 7,6 odstotka, v Sloveniji pa za 6,8 odstotka. Z naraščanjem obrestnih mer se je rast zasebnega dolga globalno gledano upočasnila na 4,1 odstotka in bila s tem najnižja v zadnjih devetih letih, je pokazala raziskava družbe Allianz.

Leto 2023 je zaznamovalo močno zaostrovanje monetarne politike, a so se gospodarstva izkazala za vzdržljiva in trgi so celo cveteli, so v ta teden objavljenem poročilu zapisali v družbi Allianz. Glede na to je obseg finančnih sredstev gospodinjstev na globalni ravni po njihovih navedbah zabeležil visoko rast s 7,6-odstotnim povečanjem je bila 3,5-odstotna izguba iz prejšnjega leta več kot nadoknadena.

Rast treh glavnih razredov sredstev se je precej razlikovala. Vrednostni papirji (11 odstotkov) ter zavarovanja in pokojnine (6,2 odstotka) so bili deležni vplivov borznega razcveta in višjih obrestnih mer ter so rasli bistveno hitreje od povprečja zadnjih desetih let. Nasprotno pa je rast bančnih vlog po letih pandemije padla na 4,6 odstotka, kar je eno najmanjših povečanj v zadnjih 20 letih.

V Sloveniji je bilo 6,8-odstotno povečanje finančnih sredstev gospodinjstev za 2,9 odstotne točke večje kot leto prej. Glavni dejavnik je bil razred vrednostnih papirjev, katerih vrednost je zrasla za dobrih 9,9 odstotka. Rast obsega bančnih vlog je bila 4,8-odstotna, zavarovanj in pokojnin pa 5,4 odstotka. Ob upoštevanju učinkov inflacije je bil rezultat slabši, saj so se finančna sredstva slovenskih gospodinjstev realno zmanjšala za 0,6 odstotka. "Glede na raven pred pandemijo covida-19 je bila kupna moč finančnih sredstev konec leta 2023 še vedno višja za 14,3 odstotka," so izpostavili v družbi.

Po neto finančnih sredstvih na prebivalca so bile lani na prvem mestu ZDA z 260.320 evrov. Sledile so Švica (255.440 evrov), Danska (172.200 evrov), Singapur (171.930 evrov) in Tajvan (148.750 evrov). Slovenija se je z 28.970 evrov uvrstila na 26. mesto.