Državni proračun je v prvih treh mesecih leta zabeležil 324 milijonov evrov primanjkljaja, a brez upoštevanja ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19 in draginjo, bi ga bilo za 30 milijonov evrov. Fiskalni svet ocenjuje, da bo poraba za blažitev draginje letos za pol milijarde evrov manjša od načrtov.
DRŽAVNI PRORAČUN S 324 MILIJONI PRIMANJKLJAJA: Precej nižji kot lani tudi prihodki iz bruseljske blagajne
Slovenija
Odhodki za spopad z epidemijo covida-19 so po ocenah fiskalnega sveta tako v prvem trimesečju dosegli 58 milijonov evrov, poraba za blažitev draginje, predvsem energetske, pa 237 milijonov evrov.
Skupni prihodki so bili v prvih treh mesecih z 2,98 milijarde evrov medletno nižji za 2,7 odstotka. Davčni prihodki so večinoma narasli - prihodki od DDV so se predvsem zaradi nižje lanske osnove npr. zvišali za 7,9 odstotka na 1,15 milijarde evrov, prihodki od davka na dohodek podjetij pa za 20,5 odstotka na 297 milijonov evrov. Izjema so bili prihodki od dohodnine, ki so ob sicer nekoliko zmanjšani razbremenitvi, kot jo je predvideval v letu 2022 uveljavljeni paket davčnih sprememb, upadli za 6,9 odstotka na 436 milijonov evrov.
Precej nižji kot lani so bili prihodki iz bruseljske blagajne, z 257 milijonov evrov so bili medletno nižji za 35,3 odstotka, in nedavčni prihodki, ki so bili s 145 milijonov evrov nižji za 31,6 odstotka.
Proračunski odhodki so medtem v trimesečju medletno nazadovali za 0,6 odstotka na skoraj 3,31 milijarde evrov, kar je bila po pojasnilih fiskalnega sveta predvsem posledica nižjih koronskih odhodkov. Brez upoštevanja teh in učinka ukrepov za blažitev draginje so bili odhodki medletno višji za 4,2 odstotka in so dosegli skoraj 3,12 milijarde evrov.
Višji so bili predvsem stroški dela, ki so ob dvigu plač v javnem sektorju lani jeseni narasli za 10,3 odstotka na 974 milijonov evrov. Njihova rast se bo po napovedih fiskalnega sveta v prihodnjih mesecih še okrepila zaradi dogovorjenega drugega dela višjih izplačil s plačo za april.
Precej višje so bile tudi investicije, ki so se povečale za 22,4 odstotka na 178 milijonov evrov,
Samo marca je sicer proračunski primanjkljaj po začasnih podatkih dosegel 421 milijonov evrov.
Na podlagi zadnjih razpoložljivih informacij v fiskalnem svetu ocenjujejo, da bodo odhodki državnega proračuna za ukrepe za blažitev draginje v celotnem letu znašali okoli 800 milijonov evrov, kar je okoli 500 milijonov evrov manj, kot je bilo predvideno v lani jeseni sprejetih spremembah proračuna za leto 2023.
Vlada je medtem ob začetku priprave rebalansa sporočila, da naj bi bili skupni proračunski odhodki nižji za okoli 600 milijonov evrov, a iz vladnih vrst prihajajo tudi namigi, da bi lahko v nadaljevanju leta sledil še en rebalans.