Državna volilna komisija (DVK) je pojasnila, da ugovora stranke SDS glede posebnih volišč za predčasno glasovanje na volitvah ni mogoče šteti kot ugovor po delu zakona o volitvah v državni zbor, ki določa varstvo volilne pravice. Po navedbah komisije trditve, da je organizacija skupnih volišč za več volilnih okrajev v preteklosti povzročala nepravilnosti pri predčasnem glasovanju, ne zdržijo pravne presoje.
DVK ZAVRNILA UGOVOR SDS: Ne gre za vprašanje varstva volilne pravice
Slovenija
Janez Janša
Vsebinsko bi bilo ugovor mogoče šteti kot ugovor po 106. členu zakona, ki se nanaša na nepravilnosti pri delu okrajnih volilnih komisij. Vendar je takšen ugovor mogoče vložiti šele v treh dneh od dneva glasovanja pri volilni komisiji volilne enote, navaja Državna volilna komisija.
Stranka SDS je na DVK naslovila ugovor na določitev posebnih volišč za predčasno glasovanje na volitvah v državni zbor. Pri tem nasprotuje združevanju več volilnih okrajev na enem posebnem volišču in določitvi posebnega volišča zunaj območja posameznega okraja.
DVK opozarja, da trditve o domnevnih nepravilnostih pri organizaciji skupnih volišč v preteklosti ne zdržijo pravne presoje, saj niso podprte z dokazi, prav tako v tej smeri niso bili nikoli razveljavljeni rezultati nobenih volitev ali referendumov.
Po navedbah komisije bi bile morebitne nepravilnosti, če bi res obstajale in vplivale na zakonitost volitev, lahko predmet pravnega varstva v volilnih sporih. Ker do tega nikoli ni prišlo, je treba pavšalne navedbe o domnevnih preteklih nepravilnostih šteti za neutemeljene in brez dejanske podlage.
Z vidika ustavnega varstva volilne pravice je po mnenju komisije pomembno, da zakonodaja omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje volilne pravice. Zato je treba določbe zakona o volitvah v državni zbor razlagati ob upoštevanju tega cilja.
Po navedbah DVK je iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju spremembe zakona, ki jo je leta 2020 v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem italijanske narodne skupnosti Felicejem Zizo, razvidno, da je bil edini namen spremembe povečati fleksibilnost okrajnih volilnih komisij pri določanju lokacije volišča za predčasno glasovanje.
Iz sistematične razlage zakona izhaja, da določbe o organizaciji volišč urejajo predvsem organizacijska vprašanja glede izvedbe volitev, ne pa materialnih pogojev za veljavnost glasovanja. Po navedbah DVK v obravnavanem primeru zaradi organizacije skupnega volišča za predčasno glasovanje ni sporen noben bistveni element zakonitega glasovanja.
V zvezi z dostopnostjo volišča za predčasno glasovanje komisija navaja, da predčasno glasovanje kot dodatna možnost rednemu glasovanju ne more zagotavljati enake oddaljenosti do volivcev, kot jo zagotavlja razvejana mreža rednih volišč. Pri presoji zakonitosti organizacije volitev pa je treba upoštevati tudi ustavno načelo splošnosti in enakosti volilne pravice. Po njihovih navedbah mora biti organizacija glasovanja takšna, da volivcem omogoča dejanski dostop do glasovanja.
