EVROPA SE STARA IN PRAZNI: Težave na trgu delu in v javnih financah ter pritisk na sisteme oskrbe

Svet

Evropsko prebivalstvo, ki se s 450 milijoni trenutno giblje okrog svoje najvišje vrednosti, naj bi se že kmalu začelo močno krčiti, obenem postaja tudi vse starejše, v danes objavljenem poročilu o demografskih spremembah ugotavlja Evropska komisija. V teh spremembah, zlasti staranju prebivalstva, vidi tako izziv kot priložnosti.

Glede na podatke Skupnega raziskovalnega središča (JCR) Evropske komisije je prebivalstvo Evrope s 450,6 milijona ljudmi trenutno blizu svoje najvišje vrednosti. Že do leta 2050 naj bi padlo na 445 milijonov, do leta 2100 pa na 398,8 milijona, kar predstavlja padec za 11,7 odstotka in pomeni enako raven kot v 70. letih preteklega stoletja.

Obenem pa Evropejci zahvaljujoč napredku v zdravstveni oskrbi, življenjskem standardu in socialnih pogojih živijo tudi dlje kot kdajkoli - leta 2024 je pričakovana življenjska doba znašala 81,5 leta, do leta 2100 bo ta za ženske že 90, za moške pa 86 let. Že do leta 2050 bo skoraj vsak tretji prebivalec EU star 65 ali več let, medtem ko je trenutno takih petina. Leta 2023 rojen otrok lahko pričakuje, da bo do 75. leta starosti živel brez večje bolezni.

V Bruslju v teh spremembah prepoznavajo velike izzive, od težav na trgu delu in v javnih financah do pritiska na sisteme oskrbe. Število ljudi, ki potrebujejo oskrbo, naj bi denimo do leta 2070 naraslo s 36 na 48 milijonov.

Poudarjajo, da Evropska unija s ciljnimi ukrepi državam članicam pomaga blažiti učinke demografskih sprememb. Med drugim navajajo omogočanje starejšim prebivalcem, da ostajajo delovno aktivni dlje, če želijo, in krepitev produktivnosti prek inovacij in umetne inteligence.

Obenem v daljši življenjski dobi vidijo tudi priložnosti. Kot eno od teh navajajo odpiranje novih trgov za izdelke, usluge in inovacije, namenjene starejšim.

Da je treba spremembe pretvoriti v priložnosti, meni tudi evropska komisarka Dubravka Šuica. "Živimo daljša, bolj zdrava življenja kot kdajkoli, kar je eden naših največjih dosežkov. A demografske spremembe preoblikujejo naše družbe, naša gospodarstva in naše trge dela in ukrepati moramo zdaj, da te spremembe spremenimo v priložnost," je sporočila.

Spričo vse manjše delovne sile v Evropi zaradi padca števila rojstev in staranja prebivalstva poročilo izpostavlja tudi pomen priseljevanja kvalificiranih delavcev. Ob tem sicer poudarja, da bi morala prednostna naloga ostati predajanje novih znanj ljudem, ki so že v EU.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija