Tanja Fajon, Donald Trump

Po njenih besedah odbor ni omejen zgolj na vprašanje Gaze, temveč je zastavljen širše, kar po mnenju vlade ni skladno z obstoječo mednarodno ureditvijo. Fajonova je ob tem poudarila, da Slovenija ostaja zavezana multilateralizmu, premirju v Gazi in rešitvi dveh držav, ki bi zagotovila varno sobivanje Izraelcev in Palestincev. Dodala je, da se Slovenija z zaveznicami v Evropski uniji še naprej posvetuje in pravno pregleduje možnosti, kako bi bilo mogoče morebitno sodelovanje v prihodnje omejiti izključno na Gazo ter zagotoviti spoštovanje načel in pravil Združenih narodov.

Do Trumpove pobude je bil zelo kritičen tudi minister za delo Luka Mesec, ki je opozoril, da ameriški predsednik svojo moč uporablja na način, ki ruši mednarodni red, in ga označil za največjo nevarnost za mir v svetu. Po njegovih besedah se bo Evropi slabo pisalo, če se ne bo odločno zoperstavila Trumpovi izrazito protievropski politiki.

Trump je Odbor za mir uradno ustanovil danes ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Sprva je bil odbor zamišljen kot del mirovnega načrta za Gazo in nadzorni organ za upravljanje območja po vojni, vendar je po vsebini ustanovne listine očitno zasnovan kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz in zagotavljanje trajnega miru na konfliktnih območjih. Trump je ob podpisu ustanovne listine dejal, da bi odbor lahko postal eden najvplivnejših organov, kar jih je bilo kdaj ustvarjenih, ter dodal, da bo sodeloval tudi z Združenimi narodi.

V nagovoru je Trump hvalil dosežke svoje vlade, opisoval domnevno uspešna vojaška posredovanja Združenih držav, med drugim v Iranu in Venezueli, ter trdil, da je že končal ali bo kmalu končal več vojn in konfliktov. Napovedal je tudi skorajšnji konec vojne v Ukrajini in dejal, da bodo kmalu "pogasili vse požare" v Gazi.

Odbor bo vodil Trump sam, sestavljali pa ga bodo voditelji držav ali vlad, ki jih bo povabil k sodelovanju. Povabila je poslal voditeljem več kot 50 držav, približno 35 jih je povabilo že sprejelo, med njimi Madžarska, Argentina, Izrael, Belorusija, Egipt, Turčija, Katar, Kosovo, Kazahstan, Savdska Arabija, Indonezija in Pakistan. Voditelji Argentine, Madžarske, Indonezije, Kazahstana in Kosova so bili danes tudi med približno 20 predstavniki držav, ki so podpisali ustanovno listino.

Mandat članic odbora naj bi trajal tri leta, predsednik odbora pa ga lahko tudi podaljša. Države si lahko zagotovijo stalno članstvo z vplačilom milijarde dolarjev v prvem letu delovanja odbora.

Številne države odločitev o sodelovanju še preučujejo. Trump je sicer zatrdil, da je povabilo sprejel tudi ruski predsednik Vladimir Putin, vendar je Moskva sporočila, da rusko zunanje ministrstvo to še preučuje. Povabilo je prejel tudi Leon XIV., ki po navedbah Vatikana prav tako še ni sprejel odločitve, enako velja za Kitajsko, ki se sicer zavzema za mednarodni sistem z Združenimi narodi v središču.

Skepsa do odbora se je pojavila v več evropskih državah, saj obstaja bojazen, da bi takšen organ lahko spodkopaval obstoječo mednarodno ureditev, ki temelji na Združenih narodih. Norveška in Švedska sta sodelovanje že zavrnili, podobna stališča so izrazili tudi v Parizu in Londonu. Britanska notranja ministrica Yvette Cooper je ob tem opozorila na nelagodje zaradi morebitnega sodelovanja ruskega predsednika v odboru, ki naj bi spodbujal mir, medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje.

Da se Slovenija odboru ne bo pridružila, je danes potrdila tudi vlada. Premier Robert Golob je že v sredo kot glavni pomislek navedel, da je mandat odbora preširok in da bi lahko nevarno posegel v mednarodno ureditev, utemeljeno na Ustanovni listini Združenih narodov.