Fakin je ocenil, da je koalicijska pogodba preveč predvolilno obarvana, čeprav to po njegovem mnenju v tak dokument ne sodi. "Ta dokument bi označil kot pamflet, ne pa kot resen koalicijski dokument," je dejal.

Ob tem je bil zelo kritičen do predlaganih sprememb. "Boli me, ko čisti amaterji poskušajo spreminjati sistem in vnašajo zmedo," je poudaril. Dodal je še, da "se vidi, da ne znajo misliti eno leto naprej". Po njegovem mnenju je v zdravstvu dovolj denarja in kadrov, težava pa je predvsem v organizaciji sistema.

Opozoril je, da bi morala prenova zdravstvenega sistema temeljiti na natančni analizi njegovega delovanja, česar pa koalicijska pogodba po njegovih besedah ne vsebuje. "Tudi ni ciljev, kaj bodo s tem izboljšali," je dejal. Manjkajo naj bi odgovori na ključna vprašanja o trenutnem stanju sistema, razlogih za težave, načrtovanih spremembah ter njihovih posledicah.

Po Fakinovih navedbah nova koalicija po eni strani govori o ohranjanju javnega zdravstva, po drugi strani pa vanj vključuje zasebnike z elementi prostega trga. "To ne gre," je bil kritičen.

Po njegovi oceni koalicijska pogodba vsebuje tudi številne vprašljive rešitve z zakonodajnega in organizacijskega vidika. Kot primer je navedel reorganizacijo ZZZS, za katero meni, da bi zahtevala dve do tri leta zakonodajnih postopkov in jasne dokaze o izboljšavah. "Reorganizacija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na primer zahteva dve do tri leta zakonodajne procedure, seveda ob dokazih, kaj bo in kaj ne bo boljše," je ocenil.

Fakin opozarja tudi, da je treba ob omejenih sredstvih v blagajni ZZZS vse zdravstvene programe skrbno načrtovati. Kritičen je do možnosti, da bi pacienti prosto obiskovali zdravnike, ti pa bi nato račune pošiljali ZZZS v refundacijo.

Koalicijska pogodba med drugim predvideva tudi preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v neprofitne javne gospodarske družbe, kar Fakin vidi kot mešanje dveh različnih pravnih sistemov. Prepričan je, da bi bilo dovolj določiti, koliko storitev morajo zdravniki in drugi zaposleni opraviti za svojo plačo. "Zdravnikom in ostalim zaposlenim je treba določiti, koliko storitev morajo narediti za svojo plačo, in bodo zadeve zelo hitro urejene. Ne potrebujejo gospodarskih družb, samo spremembo plačila in bo zdravstveni sistem dobro deloval," meni.

Dodal je še, da se številni ministri doslej niso želeli lotiti vprašanja produktivnosti zdravnikov, ker bi se hitro soočili z odporom predvsem dela zdravniške elite, ki si je že uredila način dela po svojih interesih. Po njegovih besedah večina zdravnikov že zdaj zelo dobro zasluži, zato sprememba plačnega sistema ni potrebna.

V koalicijski pogodbi je predviden tudi razvoj pluralnih oblik izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar po Fakinovem mnenju pomeni uvedbo več zavarovalnic. Opozarja, da bi to bistveno povečalo stroške administracije. Če bi imeli dve zavarovalnici, bi po njegovih besedah stroški njunega delovanja znašali dvakrat po 60 milijonov evrov.

Ob tem bi bilo treba spremeniti številne pravilnike in druge akte ter vzpostaviti nove informacijske centre, kar bi po njegovih besedah stalo okoli 30 milijonov evrov. "Vse, kar so obljubili zasebnim zavarovalnicam in zasebnim zdravnikom, bodo poskušali izpeljati. Srčno upam, da si bodo pri tem polomili zobe, bo pa vmes veliko negotovosti," je povedal Fakin.

Prepričan je tudi, da se za napovedjo vključitve vseh licenciranih izvajalcev v javno zdravstveno službo skriva težnja po t. i. svobodnem zdravniku, ki bi kot samostojni podjetnik določal svoje cene in ustvarjal visoke zaslužke. "Potem to ni več javno zdravstvo, potem je to tržna ponudba," je opozoril.

Na ZZZS vsebine koalicijske pogodbe niso želeli komentirati. So pa poudarili, da je zavod s strateškim razvojnim programom za obdobje 2026–2030, sprejetim aprila, že stopil na pot modernizacije in zagotavljanja učinkovitejšega javnega zdravstvenega sistema.