Ladja Laho trenutno počiva na Hrvaškem, in je 'mrtva ladja', saj je iz nje prejšnji lastnik odstranil navigacijsko opremo, krmilo, okna in druge ključne dele. Kot smo že poročali, bi ladja morala za ponovno plovbo pridobiti soglasje tako hrvaške kot slovenske pomorske uprave. Za pridobitev certifikata o plovnosti bi bila potrebna obnova tehnične opreme, ponovni zagon varnostnih sistemov in pregled pooblaščenega klasifikacijskega zavoda.

Mišič zagotavlja, da bo Laho v Slovenijo vrnil "varno, zakonito in strokovno"

Mišiča smo povprašali, kdaj in kako načrtuje pripeljati tako imenovano 'mrtvo ladjo' Laho v Slovenijo. Odgovoril nam je, da bodo ladjo v Slovenijo pripeljali takrat, ko bodo izpolnjeni vsi tehnični in upravni pogoji, kar je standardni postopek pri povratku bark, ki so začasno izven države: "Že danes v Uljaniku poteka montaža navigacijske opreme, vgradnja novih akumulatorjev, priprava servisnih sklopov, pregled trupa in usklajevanje s Hrvaško kapetanijo ter Upravo RS za pomorstvo glede potrebne dokumentacije za transport. Ker gre za ‘mrtvo ladjo’, bo vrnitev izvedena v skladu z zakonodajo – bodisi z lastnim pogonom, bodisi preko kontrolirane vleke ali v spremstvu pilota in tehnične službe. Ključ je v enem: ladja bo v Slovenijo vrnjena varno, zakonito in strokovno."

Kljub očitkom o pomanjkanju podpore Mišič vztraja: obalne občine stojijo za projektom

O tem, da župani obalnih občin ne bodo finančno sodelovali pri obnovi in umestitvi ladje, temveč le nudili administrativno podporo, Mišič pravi, da je ta interpretacija napačna. "Župani niso rekli, da ne bodo sodelovali, temveč so jasno zapisali, da podpirajo pobudo, prepoznavajo kulturni, simbolni in turistični potencial, bodo zagotovili administrativno podporo in omogočili umestitev ladje v mandrač kot trajni kulturni objekt. To ni finančna distanca, temveč točno to, kar sem prosil: podporo skupnosti in občin, saj je financiranje muzeja moja obveznost in odgovornost," je pojasnil.

Mišič: "Za reševanje ladje ne potrebujem davkoplačevalskega denarja"

Na vprašanje, kdo bo prevzel stroške vzdrževanja, zavarovanja in morebitne obnove ladje, Mišič odgovarja jasno: "Jaz osebno. Kot pobudnik in rešitelj ladje sem stroške že prevzel, jih prevzemam še naprej in za to ne potrebujem davkoplačevalskega denarja. Davkoplačevalci te ladje ne rešujejo – rešuje jo en davkoplačevalec, jaz. Za muzejsko ureditev se bomo prijavljali na razpise, namenjene kulturni, pomorski in turistični infrastrukturi, tako kot vse druge kulturne ustanove."

Stanje ladje Laho po Mišičevih besedah kaže na dobro ohranjenost: "Ladja je bila pred nakupom strokovno pregledana. Trup je stabilen, kovičena konstrukcija je izjemno dobro ohranjena. Potrebna je mehanska, estetska in funkcionalna obnova opreme, tehnični sistemi bodo posodobljeni skladno z muzejsko rabo. Ocene stroškov je prezgodaj navajati, dokler ni izdelan konzervatorski načrt – to je standard pri vseh muzejih, od Vasa do Cutty Sarka. Najpomembneje pa je, da je najtežji del že opravljen: ladja je rešena pred razrezom."

Dediščina po njegovih besedah ni kraj rojstva, temveč kraj življenja

Na očitke, da ladja ni bila zgrajena v Sloveniji in da naj bi zdaj po načrtih postala ribiški muzej, kar po mnenju kritikov predstavlja pretirano romantiziranje brez realne povezave s slovenskim pomorstvom, Mišič odgovarja: "To je napačno razumevanje pomorske dediščine. Dediščina ni kraj rojstva – dediščina je kraj življenja. Nobena slovenska ladja splošne plovbe po 2. svetovni vojni ni bila zgrajena v Sloveniji, a vse so postale del naše pomorske tradicije. Laho je 33 let plula pod slovensko zastavo in je zadnja večja jeklena ladja, ki jo Slovenija še ima. Kritika ‘romantiziranja’ je nesmiselna, saj bi po tej logiki morali odstraniti vse simbole in muzejske artefakte, ki niso bili zgrajeni v Sloveniji. Pomorska dediščina se ne meri po kraju gradnje, temveč po zgodovini zastave, rabi, kulturni vlogi in identiteti. Mestna občina Koper potrjuje, da ladja ima neprecenljivo kulturno in zgodovinsko vrednost."

Ladja bo platforma za predstavitev celotne pomorske dediščine

Na vprašanje, zakaj bi Laho postala ribiški muzej, Mišič pojasnjuje: "Laho ne bo le ribiški muzej. Bo prvi celoviti multimedijski muzej slovenske pomorske, ribiške, ladjedelniške in pristaniške zgodovine. Ribištvo je le eden od osmih vsebinskih stebrov. Ladja je sama po sebi muzejski artefakt – kovičena jeklena ladja, starejša od Titanika, prevažala tovor čez severni Atlantik, preživela dve svetovni vojni, polagala mine, prevažala torpeda, več desetletij bila ribiška in potniška ladja pod slovensko zastavo. V Sloveniji sicer ni bila ribiška ladja, a je bila 33 let integralni del obalnega življenja in bo idealna platforma za predstavitev celotne pomorske dediščine."

Ladjo rešuje na svoje stroške

Na koncu je Mišič še povedal, da ladjo rešuje on, na svoje stroške. Občine dajejo podporo, ne računov: "Vrnitev bo izvedena strokovno in zakonito. Laho je zadnja velika ladja s slovensko zastavo – simbol, ne strošek. Očitki o nerelavantnosti ladje so strokovno napačni in zgodovinsko neprecizni. Največja vrednost je, da smo ladjo rešili pred uničenjem. Vse drugo bomo naredili skupaj: stroka + občine + država + skupnost."