Šutarjev zakon po njegovih besedah prinaša celovit nabor ukrepov, s katerimi želijo krepiti varnost ljudi in zapirati dolgo odprte vrzeli v sistemu. Policiji daje pooblastila za zaščito življenja in boj proti orožju, pri čemer je vstop v stanovanje ali vozilo dovoljen zgolj takrat, ko obstaja resna in utemeljena ocena, da uporaba orožja ogroža zdravje ali življenje ljudi, opozarja premier in dodaja, da pri tem policija sme izvajati nobene hišne preiskave.

"Jasno sporočilo je: če orožja ne uporabljate in nikogar ne ogrožate, policija ne more vstopiti v vaše stanovanje ali avtomobil," so Golobove besede navedli v njegovem kabinetu.

Poudarja, da zakon postavlja žrtev nasilja v središče zaščite. "Dolžnost države je zaščititi žrtev, ne nasilnežev, ki izkoriščajo sistem v imenu človekovih pravic," je poudaril premier. Dodal je, da zakon zato zaostruje pregon nasilništva in odpravlja prakse, zaradi katerih je bila žrtev prepogosto prepuščena sama sebi.

Pomemben del zakona so po njegovih navedbah tudi ukrepi proti bagatelnim krajam in vsakodnevnim zlorabam sistema. Z uvedbo prekrškovnih glob z učinkovito izvršbo postaja odgovornost za dejanja jasna, takšna praksa pa se bo postopoma zmanjševala. "To ni kazen za socialno šibke, temveč zaščita skupnosti pred tistimi, ki pravila izigravajo na škodo vseh," je poudaril.

Kot je še navedel, poseben poudarek zakon namenja tudi zaščiti mladoletnih mater, ki so prepogosto prisiljene v prezgodnjo materinskost, izključene iz izobraževanja in prikrajšane za dostojno prihodnost. Nova ureditev po njegovih besedah prekinja finančne tokove, ki ne koristijo ne njim ne njihovim otrokom, temveč odraslim članom družine. Otroški dodatek bo tudi v praksi ostal otroku, centri za socialno delo pa bodo poskrbeli, da bo uporabljen v njegovem interesu, je še poudaril.

DZ je v zgodnjih jutranjih urah sprejel zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjev zakon. Zakon je vlada predlagala po napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar. Posega na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje. DZ ga je sprejel z 59 glasovi za in štirimi proti, podprli so ga poslanci koalicijskih Svobode in SD ter opozicijske NSi in dela SDS. Besedilo so sicer spremenili z več dopolnili, ki so jih sprejeli na predlog poslancev Svobode in SD.

Zakon med drugim prinaša dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih, saj bo lahko med drugim uporabila tehnična sredstva za fotografiranje in video ter avdio snemanje, če je ogroženo življenje ljudi ali premoženje ali je podana verjetnost, da bo do take ogroženosti prišlo.

Varnostno tvegano območje na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot so stopnja kriminalitete ipd., določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, enako velja za ukrep nadzora, ki ga odredita s pisno odredbo praviloma največ za tri mesece. Policija to odredbo v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki jo lahko potrdi ali razveljavi.

Pisna odredba direktorja policijske uprave ali generalnega direktorja policije bo potrebna tudi za odreditev racije.

Zakon prinaša možnost policiji, da do ureditve v sistemskem zakonu brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opravi pregled (ne pa hišne preiskave), če je to neogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje. Če je treba, lahko policisti vstopijo tudi s silo.

Zakon prinaša tudi višje kazni za nasilništvo, poenostavlja začasni zaseg premoženja in izvršbo na denarne socialne prejemke ter določa ukrepe v primeru mladoletnih roditeljev.

Brezplačna pravna pomoč ne bo več dodeljena tistemu prekrškarju, ki je v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel tako pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan za krivega, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti.