Hoteli Bernardin so bili dograjeni v letu 1978 in so takrat pomenili vrh znanja, sposobnosti, kvalitete ter ponudbe gostom, ki so tam radi dopustovali, čeravno je bila zgolj in ena sama betonska džungla. Veliko petičnih gostov je v tamkajšnji ponudbi našlo tudi nekaj zase ali pa še dodatne ponudbe v mnogih spremljevalnih dejavnostih, ki so se odvijale v njihovi neposredni bližini. V tistem okolju je bilo vedno prijetno ali v poletnem vrvežu ter sprehodih ob neštetih trgovinicah in restavracijah ali ob nočnem vrvežu portoroških in bernardinske diskoteke. Da ob tem ne govorimo o spremljevalnih dejavnostih, nešteto koncertih znanih in novih glasbenikov ter glasbenih skupin ter vrvežu ob pomorskih krstih ter izletih z vsemi mogočimi ladjicami od Subaquatica naprej in nazaj.
Na mestu hotelov je bila nekoč ladjedelnica, ki so jo v tačetku sedemdesetih preselili v Izolo in tam je nastal ta turistični kompleks, ki je prinašal nove ideje, nove turiste in nove priložnosti za vse tiste, ki so imeli žilico poslovnih priložnosti. Še v lanskem letu smo tam imeli podelitev diplom vsem diplomantom iz Fakultete za Pomorstvo in Promet in smo se vrnili v čase, ko smo iz pomorske šole, opazovali in uživali v izgradnji tega hotelskega kompleksa. Z njim smo bili še posebej povezani, saj so nam tam nudili tudi prostor in vse potrebno za končni maturantski ples, saj smo bili prva generacija, ki ji je to tudi uspelo uresničiti.
Žalostno, da so odgovorni pripeljali ta kompleks in vso spremljajočo dejavnost v situacijo v kateri so se znašli, ne samo zaradi hotelskih dejavnosti temveč zaradi borznega pohlepa, ki so jim ga vsilili tisti, ki tej dejavnosti niso želeli dobro. A prepričan sem, da smo vedno imeli dovolj znanja in sposobnosti, da bi prebrodili še tako veliko in obsežno krizo, a le s pravimi gospodarji.
Ne smemo pozabiti tudi tega, da je to zapuščina naših očetov, kateri so dali vse od sebe, da bi nam zapustili nekaj s čimer bi znali in zmogli upravljati, zato ne smemo dovoliti, da nam vse to sedaj ukradejo.