Sindrom zlomljenega srca, znan tudi kot stresna kardiomiopatija ali takotsubo sindrom, se pojavi, ko oseba doživi nenaden akutni stres, ki povzroči hitro oslabitev srčne mišice. Stres je lahko fizični ali čustveni, pri slednjem pa lahko izpostavimo močne in intenzivne čustvene dogodke, pri katerih so v ospredju predvsem intenzivna žalost, strah, skrajna jeza in bes, močno presenečenje.

Če se navežemo predvsem na težave v partnerstvu, lahko do tovrstnega sindroma pride zaradi smrti ljubljene osebe ali druge pomembne izgube, razhoda ali ločitve, izdajstva, nezvestobe, zavrnitve. V tem primeru lahko oseba doživi tako velik šok, da pride do stresne kardiomiopatije. Ta se kaže predvsem kot nenadna in močna bolečina v prsnem košu, zasoplost, aritmija, nizek krvni tlak, močno znojenje in omotica. Pogosto se sindrom zamenjuje za srčni infarkt, saj so znaki zelo podobni, a ne gre za isto stvar.

Kako lahko nenaden stres vodi v oslabelost srčne mišice?

Ob intenzivnem stresnem dogodku telo proizvaja hormona adrenalin in noradrenalin, ki naj bi pomagala obvladati stres. Srčno mišico tako preplavi ogromna količina adrenalina, ki lahko povzroči zožitev malih arterij, ki oskrbujejo srce s krvjo. To pa povzroči začasno zmanjšanje pretoka krvi v srce. Druga možnost, ki jo izpostavljajo strokovnjaki, je, da se adrenalin neposredno veže na srčne celice in povzroči, da vanje vstopi prevelika količina kalcija. Velik vnos kalcija pa lahko prepreči pravilno bitje srca.

Kot kaže, so učinki adrenalina na srce pri tem sindromu pri večini samo začasni in popolnoma reverzibilni, kar pomeni, da si srce običajno v celoti opomore v nekaj tednih (običajno dveh do treh). V nekaterih primerih pa je lahko tudi nevaren, sploh, če privede do hude oslabelosti srčne mišice, kar lahko povzroči postopno srčno popuščanje, nizek krvni tlak, šok, potencialno življenjsko nevarne nepravilnosti srčnega ritma. A dobra novica je, da se tudi takšno stanje lahko izboljša, če je oseba pravilno diagnosticirana in zdravljena. Doslej so zabeležili le odstotek smrti zaradi sindroma zlomljenega srca.

Kako se sindrom zlomljenega srca razlikuje od srčnega napada?

Večina srčnih infarktov se pojavi zaradi krvnih strdkov v koronarnih arterijah, ki oskrbujejo srce s krvjo. Če strdki za dovolj dolgo časa prekinejo dotok krvi v srce, lahko celice srčne mišice odmrejo, na srcu pa ostane brazgotinasto tkivo. Osebe, ki doživijo sindrom zlomljenega srca, imajo običajno zdrave koronarne arterije in nimajo strdkov. Stanje se pojavi nenadno in načeloma tudi hitro izzveni.

Kdo je bolj podvržen sindromu?

Raziskave kažejo, da imajo ženske v srednjih letih večje tveganje za sindrom zlomljenega srca. Tveganje za pojav tega akutnega stanja se po 55. letu starosti poveča še za petkrat. Čeprav so sindrom opažali tudi pri mlajših ženskah in moških, je velika večina bolnic prav žensk v menopavzi. Natančen razlog še ni znan, strokovnjaki pa verjamejo, da ženski hormon estrogen pomaga ščititi pred škodljivimi učinki adrenalina, zato so ženske v zrelejših letih še posebej ranljive za učinke nenadnega stresa. Drugi dejavniki za razvoj tega stanja pa vključujejo tudi tesnobo, depresijo in nevrološke bolezni, piše Mayo Clinic.

Čeprav o preventivi v tem primeru težko govorimo, pa lahko prakticiranje obvladovanja stresa in tehnik reševanja problemov pomaga izboljšati naš odziv na stres. V pomoč so zlasti vadba joge, meditacija, pisanje dnevnika, trening čuječnosti, razvajanja telesa in duha, dihalne vaje, obiski svetovalca. Poleg tega so posredno v pomoč tudi zdrave življenjske navade, kot so zdrava prehrana, redna vadba, urejena rutina spanja, druženje s podpornimi ljudmi, ustrezna razmejitev med delom in prostim časom.