JE PREDLOG ODLOKA O DVOJEZIČNOSTI PROTIUSTAVEN? Ankaranska opozicija je proti, "smo za pravno vzdržne rešitve"

Ankaran

Nov predlog odloka o dvojezičnosti razširja pravice do uporabe italijanščine v javnem sektorju, določa dvojezične digitalne zapise, dvojezična imena institucij, nazive funkcij, nazive poklicev, javno oglaševanje. Odlok bo stopil v veljavo, ko ga bodo potrdili občinski sveti vseh štirih istrskih občin. V Izoli so ga soglasno že potrdili, v Piranu prav tako, koprski občinski svet ga bo obravnaval na današnji seji. V Ankaranu so ga potrdili na torki seji občinskega sveta, čeprav mu na listi Vsi smo Ankaran v celoti nasprotujejo. "Sporen odlok po našem mnenju uvaja nesorazmerne in vsebinsko neustrezne rešitve, predvsem z uvedbo širokega nabora glob ter z načinom urejanja uporabe dvojezičnosti na javnih prireditvah in v drugih javnih situacijah," so prepričani svetniki liste Vsi smo Ankaran.

"V svetniški skupini Vsi smo Ankaran se ne strinjamo s predlaganim odlokom, ki posega na področje izvajanja dvojezičnosti v Občini Ankaran. Ob tem želimo jasno poudariti, da avtohtona narodna skupnost že ima pravice, ki izhajajo iz Ustave Republike Slovenije, veljavne zakonodaje ter statuta Občine Ankaran, in da te pravice niso predmet vprašanja ali omejevanja," navajajo ankaranski opozicijski svetniki.

Kako so glasovali občinski svetniki v Ankaranu?

Ankaran ima 13 članov občinskega sveta, torkove seje se jih udeležilo enajst. Z liste Radi imamo Ankaran, ki šteje šest članov, jih je pet glasovalo za, eden je bil odsoten. Lista Vsi smo Ankaran ima štiri člane, vsi so bili proti. Gibanje Svoboda ima dva občinska svetnika, eden je bil odsoten, drugi se je pri glasovanju vzdržal. Za je glasovala tudi predstavnica italijanske narodne skupnosti v občinskem svetu.

Predlog je pripravila Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti - Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana ter občinske uprave Piran, Koper, Izola in Ankaran. Podpisali so ga župani vseh štirih občin. Predlagano je, da ga občinski sveti sprejmejo po skrajšanem postopku.

Predlog novega odloka med drugim določa, da morajo biti dvojezične, poleg fizičnih tabel in napisov, tudi uradne spletne strani, profili na družbenih omrežjih, mobilne aplikacije in digitalni portali javnih ustanov. Določa, da morajo imeti institucije dvojezična imena, prav tako poklici in funkcije. Pripadniki italijanske skupnosti imajo v komunikaciji z javnimi ustanovami pravico govoriti italijansko. Dvojezični morajo biti vsi oglasni panoji in reklame ter digitalna obvestila, napisi na spletnih straneh in v aplikacijah z enako velikostjo črk in enakovredno pozicijo besedil v obeh jezikih.

Aleksander Pahor, ankaranski občinski svetnik liste Vsi smo Ankaran

Oba jezika morata biti uporabljena na proslavah, javnih shodih in manifestacijah. Dvojezičen mora biti uvodni pozdrav in nagovori ter vsaj en govor v italijanščini. Del nagovora mora biti v obeh jezikih tudi na prireditvah, kjer organizator ni javna institucija.

Za vsak prekršek 500 evrov globe

Nadzor nad izvajanjem odloka bo izvajal pristojni občinski organ. "Medobčinska uprava Istre," pojasnjuje ankaranski svetnik Aleksander Pahor, kar se jim v listi Vsi smo Ankaran ne zdi sprejemljivo. Za vsak prekršek oziroma za vsako kršitev odloka se izreče globa v višini 500 evrov, in sicer osebi javnega prava, osebi zasebnega prava, samostojnemu podjetniku in samozaposlenemu, odgovorni osebi pravne osebe pa globa v višini 100 evrov.

"Sporen odlok po našem mnenju uvaja nesorazmerne in vsebinsko neustrezne rešitve, predvsem z uvedbo širokega nabora glob ter z načinom urejanja uporabe dvojezičnosti na javnih prireditvah in v drugih javnih situacijah. Takšen pristop presega namen izvrševanja že obstoječih pravic in odpira vprašanja sorazmernosti, pravne jasnosti ter skladnosti z veljavno zakonodajo in ustaljeno prakso v primerljivih okoljih," izpostavlja Pahor.

Menijo, da je takšen enostranski pristop napačen in ne prispeva k uravnoteženemu sožitju. "Zato smo navezali stik s Slovensko skupnostjo (SSk) v Italiji z namenom iskanja skupne in usklajene rešitve na obeh straneh meje," pravi Pahor, saj so prepričani, da bi bilo potrebno vprašanja, povezana z uresničevanjem pravic narodnih skupnosti, obravnavati celovito in usklajeno, "v duhu evropskosti, medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti".

Vsi smo Ankaran: "Zavzemamo se za pravno vzdržne rešitve"

"Ob tem opozarjamo, da je predlagani odlok po našem mnenju v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in neskladju veljavno zakonodajo, zlasti z določbami, ki urejajo javno rabo jezikov narodnih skupnosti. Zaradi resnih pravnih in vsebinskih pomislekov takšnega odloka v predlagani obliki ne moremo in ne bomo podprli. Zavzemamo se za dialog, sorazmerne in pravno vzdržne rešitve ter za takšno ureditev, ki bo temeljila na soglasju in zaupanju, ne pa na enostranskih odločitvah in sankcijah," še zaključuje.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Čezmarin |  19 .12. 2025 ob  13: 58
Ampak res, zakaj to delamo. Zakaj to dovolimo. Na eni strani države Slovenije na vso moč pritiskajo Madžari, na drugi strani pa pritiskajo Italijani. Kaj mi delamo? Obup, ampak obup.

Se vam, odločevalcem ne ljubi ukvarjati s tem? OK. Kar bomo dovolili v Sloveniji, naj dovolijo v Italiji. Aaa, to pa ne bi. Pa kaj smo mi potem eni papki. Župani, kaj ste vi podpisali.
LordDe78 |  18 .12. 2025 ob  15: 13
18
Hlapci! Ko bom lahko v Trstu prebral kaj Slovenskega, potem jokajte, kako je tu neustrezno poskrbljeno za manjšino. Sicer pa na Obali se bo kmalu govorilo Albansko…
vseved |  18 .12. 2025 ob  12: 36
13
@Drek,slovenija je lahko zgled vsem ostalim kako se ravna z manjšinami , kar pa ne moremo trdit za italijo, Avstrijo,Hrvaško,... Vendar se pa morajo tudi njihove zahteve nekje ustavit.
Pjero Shriba |  18 .12. 2025 ob  12: 09
-2
Ke mižerja brati izjave teh foreštov domobrančkov, ki imajo doma skrite partijske knjižice.
Drek |  18 .12. 2025 ob  11: 07
vseved | 18 .12. 2025 ob 09: 4



Neupostevanje manjsin je fasizem, torej to kar pises ti.
vseved |  18 .12. 2025 ob  09: 49
16
Pripadniki italijanske skupnosti imajo v komunikaciji z javnimi ustanovami pravico govoriti italijansko. Imajo javne ustanove pravico odgovarjati v slovenščini?

Spet lezemo italijančkom v rit in dajemo fašistom veter v jadra.