Prvotno je predlog Evropske komisije predvideval tudi omejitve govedoreje, kar je bilo kasneje, tudi zaradi protestov številnih poslancev Evropskega parlamenta, ob podpori vplivnega živinorejskega sektorja umaknjeno. V zadnjem trenutku so kmetje poskušali izključiti tudi intenzivno prašičerejo in rejo perutnine, a zadnji poskus ni bil uspešen. Prevladalo je stališče, da velika agropodjetja uničujejo okolje s prekomernimi izpusti amonijaka in metana, ki dolgoročno onesnažujeta zemljo in vodo.

Direktiva o industrijskih emisijah je bila včeraj  potrjena s 393 glasovi za, 173 proti in 49 vzdržanimi glasovi. Direktiva zajema skupaj s kmetijstvom tudi industrijske objekte, rudnike in velike obrate za proizvodnjo baterij, poroča TriestePrima.

Namen novih pravil je zmanjšati škodljive emisije iz industrijskih obratov ter velikih prašičjih in perutninskih farm, za katere bodo določene strožje ravni škodljivih emisij od sedanjih. Določeni bodo obvezni cilji porabe vode. Za odpadke, učinkovitost virov, energetsko učinkovitost in uporabo surovin bodo zavezujoči cilji določeni znotraj razpona vrednosti ter uvedena obveznost uporabe novih tehnik za zmanjšanje emisij.

Nova pravila izključujejo podjetja, ki vzrejajo živali ekstenzivno, torej na velikih območjih, ali ekološko. Z amandmajem, vloženim v zadnjem hipu, so bili 'rešeni' tudi tisti, ki izvajajo prosto rejo v 'daljšem obdobju' znotraj enega leta.  

Evropska komisija bo do 31. decembra 2026 ocenila, ali naj poseže tudi v emisije, ki izhajajo iz govedoreje. Prav tako naj bi razmislila o morebitni vzpostavitvi 'klavzule o vzajemnosti', da bi zagotovila, da morajo tudi proizvajalci iz tretjih držav izpolnjevati zahteve, podobne evropskim standardom, ko izvažajo na trg EU. Kot je znano, teh obveznosti pri uvozu mesa iz držav izven EU ni, kar je bil tudi eden od glavnih razlogov upora evropskih kmetov, ki so s tem postavljeni v neenak položaj.

Podjetja, ki ne bodo izpolnjevala zahtev, bodo lahko kaznovana z zneskom v višini najmanj 3 odstotkov svojega letnega notranjega prometa v EU. 

Doslej sta bili predmet regulative samo dve vrsti vzreje: perutnina z največjim proizvodnim potencialom nad 40 tisoč mest in prašiči z največjim proizvodnim potencialom nad 2 tisoč proizvodnih mest. Ko bo začela veljati na novo potrjena direktiva, pa se bodo pragovi za obveznost okoljskega dovoljenja skoraj prepolovili. 

Kaj bomo sploh lahko še jedli potem, ko se bo prireja mesa občutno zmanjšala? Kot je znano, je Bruselj že pred časom priporočil, naj se prebivalci navadijo na čričke.