Predsednik največje opozicijske stranke Gibanje Svoboda Robert Golob je v izjavi za medije ob robu današnjega dogajanja v DZ spomnil, da je zadnji teden pred volitvami, v času njegove vlade, na velikem številu bencinskih črpalk zmanjkalo goriva.

"Danes ob vseh teh podražitvah, ko ni nobene težave s preskrbo, lahko zelo utemeljeno ocenjujemo, da je šlo za dogovor tistih, ki so danes prejemniki denarja," je izpostavil.

Ob tem je zatrdil, da so marže trgovcev po junijskem vladnem dvigu njihove zgornje dovoljene meje trenutno rekordne, vlada pa očitno ne razmišlja, da bi času visokih cen goriv zarezala v dobičke energetskih podjetij.

"To pove vse o tem, kdo je tukaj dolžnik in kdo je tisti, ki je deloval skupaj z vlado v preteklosti in deluje tudi v sedanjosti," je podčrtal Golob.

"Ko sem bila ministrica, sem ob nižjih cenah nafte dobila vsaj tri pisma na dan z grožnjo o zaporah cest in državni nepokorščini," pa je ob priloženi fotografiji trenutnih reguliranih cen goriv na Facebooku zapisala nekdanja infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek in pripisala: "Iščem zapise zbornic OZS, GZS, prevoznikov, kmetov ... o propadu gospodarstva in kmetij, napovedi blokad avtocest, proteste pred vlado in druge zahteve."

Podpredsednik SD Luka Goršek je bil medtem kritičen, da so bili na desnemu političnemu polu pred volitvami "zelo pametni" glede cen bencina. "Zdaj vsi državljani in državljanke čakamo, da cene padejo na ravni, ki so jih obljubljali pred volitvami," je dejal v ponedeljkovi izjavi za medije.

V koalicijskih strankah medtem poudarjajo, da vlada že sprejema ukrepe za znižanje cen goriv. Elena Zavadlav Ušaj iz Demokratov je spomnila, da je vlada npr. že zaprosila Evropsko komisijo za znižanje trošarin pod dovoljeno mejno vrednost. Hkrati imajo v medresorskem usklajevanje še druge predloge, s katerimi bi se vsaj tistim, ki so najbolj prizadeti, se pravi kmetom, šlo nasproti z znižanjem stroškov naftnih derivatov, je poudarila poslanka.

"Ne da se enačiti tistega, kar je bilo takrat, ko je bila volilna kampanja, ampak to je odraz tega, kar imamo danes, posledico vojne in in vse težave, ki so prišle zraven," je pojasnila.

Janez Beja iz NSi je medtem v ponedeljek poudaril, da Slovenija ni izjema glede podražitev goriv, z zelo visokimi cenami se namreč soočajo tudi sosednje države.

V luči proračunske luknje, ki da so jo dobili od prejšnje vlade, se poslanec ob tem sprašuje, ali bo z nižanjem trošarine in vseh dajatev, povezanih z gorivi, še mogoče plačevati učitelje in policaje.

Predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović medtem poudarja, da je cena goriva in energentov neregularna, ker se z DDV obrestuje tudi trošarino, kar po njegovih besedah pomeni, da je to davek na davek.

Stevanović je pred volitvami zatrjeval, da bi gorivo, če bi se sledilo programu Resnice, stalo tudi 1,10 evra. Kot je dejal v današnji izjavi za medije, je bilo to mišljeno v primeru, da bi Resnica vodila oz. bila v vladi.

"Mi smo izpolnili svojo predvolilno obljubo, da ne gremo v vlado Janeza Janše, kot smo rekli tudi, da ne gremo v vlado Roberta Goloba in na žalost zdaj v tem momentu nimamo možnosti odločanja o ceni goriva," je dejal.

Če bi bili v vladi, bi po Stevanovićevih besedah "postavili pravo ceno goriva za nas zakonito, da bi z davkom na dodano vrednost obrestovali zgolj neto ceno goriva, brez trošarin in drugih davkov".

Regulirane cene naftnih derivatov so se opolnoči spet zvišale. Liter 95-oktanskega bencina se je podražil za 2,6 centa na 1,608 evra, liter dizla za 4,6 centa na rekordnih 1,903 evra in liter kurilnega olja za 4,7 centa na 1,517 evra. Te cene bodo veljale do vključno 31. avgusta.