Svetovni dan hipertenzije obeležujemo od leta 2005, z namenom poudarjanja pomena spremljanja krvnega tlaka, seznanitve laične javnosti s pomenom hipertenzije in njenih resnih zdravstvenih zapletov ter posredovanja informacij o preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju.

Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Opredeljujeta ga dve številki. Prva številka je vrednost najvišjega krvnega tlaka v žili ob utripu srca, druga številka pa je vrednost najnižjega krvnega tlaka v žili med dvema utripoma, ko srčna mišica počiva. Meja, ko govorimo o zvišanem krvnem tlaku, je 140/90 mm Hg (milimetrov živega srebra).

Hipertenzija je najpogostejši dejavnik tveganja za bolezni srca, možgansko kap, ledvične zaplete in prezgodnjo smrt. Običajno visok krvni tlak sam po sebi ne povzroča nobenih simptomov. Na srečo je mogoče hipertenzijo preprečiti in obvladati z rednim preverjanjem krvnega tlaka in z zdravljenjem, so še zapisali v Združenju za arterijsko hipertenzijo.

V Sloveniji ima po ocenah strokovnjakov težave z zvišanim krvnim tlakom več kot 40 odstotkov odraslih, pa so zapisali v Lekarniški zbornici Slovenije. Dodali so, da se več kot 50 odstotkov bolnikov sploh ne zaveda, da ima to bolezen.

V zbornici ob tem v ospredje postavljajo ozaveščanje o pomenu rednega merjenja krvnega tlaka in skrbi za njegovo uravnavanje. Poudarjajo, da je med zdravljenimi kar 75 odstotkov takih, ki zaradi neupoštevanja navodil zdravnika in farmacevta in nerednega jemanja zdravil ter spremembe življenjskega sloga veliko premalo storijo za urejen krvni tlak.

Dodajajo, da se brez zdravljenja močno poveča možnost za možgansko kap in druge bolezni in svetujejo, da v primeru hipertenzije bolniki sledijo navodilom zdravnika in farmacevta, zdravila uporabljajo v skladu z navodili, redno nadzorujejo krvni tlak ter poskrbijo za zdrav način življenja.