V Nobelovem skladu so se še marca in aprila porajali dvomi, če bodo letos sploh lahko izbrali nagrajence. A kljub dolgi senci, ki jo na Nobelove nagrade meče novi koronavirus, bodo nagrade ob nekaterih prilagoditvah v prihajajočem tednu vendarle naznanjene.

Sam Nobelov teden se v ponedeljek začenja z nagrajencem za medicino. V torek sledi razglasitev dobitnika nagrade za fiziko, v sredo za kemijo, v četrtek za književnost, v petek pa bo znan dobitnik nagrade za mir. Kot zadnjega bodo prihodnji ponedeljek razglasili nagrajenca za ekonomijo, ki ne spada v sklop prvotno zamišljenih nagrad.

Letošnji nagrajenci bodo dobili 100 tisočakov več denarja

Letošnji dobitniki bodo za razliko od prejšnjih let prejeli več denarja. Nagrada v vsaki od kategorij bo vredna deset milijonov švedskih kron (okoli 950.000 evrov) namesto dosedanjih devetih milijonov kron (850.000 evrov).

V Oslu bodo nagrado za mir namesto v mestni hiši, ki sprejme do tisoč ljudi, podelili v dvorani univerze, primerni za do sto gostov, ob čemer niti ni jasno, če se bo nagrajenec sploh lahko udeležil podelitve. Banket v čast Nobelovemu nagrajencu je v vsakem primeru odpovedan.

Pogostitve ne bo niti v Stockholmu, kjer podeljujejo nagrade za medicino, fiziko, kemijo, književnost in ekonomijo. Tam bodo namesto tradicionalne slovesnosti pripravili dogodek, ki ga bo prenašala televizija, nagrajenci pa nagrad ne bodo prejeli iz rok švedskega kralja, temveč kar v svojih državah.

Letos je v igri za nagrado 197 kandidatov, od katerih jih 37 ni bilo še nikoli predlaganih, je za nemško tiskovno agencijo dpa potrdila Švedska akademija. Ta ne objavlja nikakršnega ožjega izbora, zato je vsakršno ugibanje težavno. Za eno večjih presenečenj je leta 2016 poskrbel Bob Dylan.

Za nagrado za mir prispelo 318 predlogov

Predlogi, ki jih prejmejo odločevalci, so sicer zapečateni za 50 let, več informacij je na voljo le glede nagrajenca za mir, saj nekateri predlagatelji sami naznanijo, koga so predlagali.

Norveški Nobelov odbor, ki izbira prejemnika prestižne Nobelove nagrade za mir, je letos s strani posameznikov in organizacij prejel 318 predlogov, kar je četrto najvišje število od podelitve prve nagrade leta 1901.

Med 211 predlaganimi posamezniki je tudi letos švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg, ki ji spletne stave pripisujejo veliko možnosti za nagrado. Pogosto se omenja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za svoja prizadevanja v boju proti pandemiji.

Predlagani so sicer tudi aktivisti za več demokracije v Hongkongu, ameriški žvižgač Edward Snowden in ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange. Ali je ameriški predsednik Donald Trump letos med nominiranci, ni znano, ga pa je norveški poslanec nedavno predlagal za nagrado za leto 2021.

Norveški inštitut predloge sprejema do 31. januarja v letu podelitve s strani tistih, ki imajo to pravico. Med drugim gre za člane nacionalnih parlamentov in vlad, nekdanje nagrajence ter univerzitetne profesorje.

Leta 2019 je nagrado prejel etiopski premier Abiy Ahmed za prizadevanja za mir v regiji. Letos analitiki, ki jih navaja dpa, največ možnosti za prejem nagrade pripisujejo zaslužnim na področjih človekovih pravic in boja proti podnebnim spremembam, pa tudi za svobodne in neodvisne medije.