Ukraine will need extensive security guarantees after the war to deter Russia from renewed aggression.

The Coalition of the Willing exists to turn plans into real protection. Leaders met in Paris today to lock in those security guarantees. A stronger Ukrainian military, backed… pic.twitter.com/nwDuvB3Dls

— Kaja Kallas (@kajakallas) January 6, 2026

Evropski voditelji ter ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner so se na torkovem srečanju t. i. koalicije voljnih v Parizu dogovorili o varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki naj bi začela veljati po morebitni prekinitvi ognja.

Kljub temu je Zelenski včeraj na vprašanje, ali je prepričan, da bodo evropski zavezniki v primeru nove ruske invazije posredovali in branili Ukrajino, dejal, da glede tega ni prejel jasnega odgovora, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Natanko to je vprašanje, ki sem ga postavil vsem našim partnerjem. Za zdaj nisem prejel jasnega, nedvoumnega odgovora," je pojasnil.

Po njegovih besedah sicer med zavezniki obstaja politična volja, da Ukrajini zagotovijo močna varnostna jamstva, a dokler ta ne bodo pravno podprta in dokler jih ne bodo podprli parlamenti oziroma kongres v primeru ZDA, na vprašanje o njihovem odzivu na morebitni ponovni ruski napad ne more odgovoriti.

Rusija sicer odločno nasprotuje prisotnosti tujih vojakov v Ukrajini in je ravno danes sporočila, da jih bo obravnavala kot legitimne tarče, potem ko so se evropski voditelji in predstavniki ZDA na torkovem srečanju t. i. koalicije voljnih v Parizu dogovorili o varnostnih jamstvih za Ukrajino ter podpisali dogovor o nameri razporeditve sil v Ukrajini.

Milanović: Hrvaška ne bo pošiljala vojakov v Ukrajino

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je včeraj na svojem družbenem omrežju jasno sporočil, da Hrvaška svojih vojakov ne bo poslala v Ukrajino, kljub temu da so Francija, Velika Britanija in nekatere druge države v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazile namero, da bodo po morebitnem mirovnem sporazumu z Rusijo razporedile vojaške enote na ukrajinsko ozemlje.

Kot je poudaril Milanović, t. i. koalicija voljnih na noben način ne zavezuje Hrvaške ali hrvaške vojske. "Kot vrhovni poveljnik Oboroženih sil Republike Hrvaške sporočam hrvaškim državljanom, da Hrvaška svojih vojakov ne bo poslala v Ukrajino. O tem ni treba več razpravljati," je zapisal.

Dodal je še, da je v novem globalnem redu, kjer pogosto veljata moč in interes močnejših, naloga hrvaške vojske zagotoviti zaščito suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti države. Po njegovih besedah morajo biti vse naložbe v varnost in vojaško usposabljanje usmerjene k povečanju pripravljenosti in sposobnosti za opravljanje te ustavne naloge.

Milanović je ob tem opozoril, da finančna pomoč Ukrajini, za katero se je zavezala hrvaška vlada, ne sme ogroziti varnosti, opremljenosti hrvaške vojske ali življenjskega standarda hrvaških državljanov. "Dolžnost vseh hrvaških vladnih institucij je, da skrbijo za nacionalne interese in interese naših državljanov," je sklenil.

Ali bo tudi Slovenija napotila svojo vojsko v Ukrajino po prekinitvi ognja ni znano

Srečanja voditeljev skupine podpornic Ukrajine v Parizu se je udeležil tudi predsednik vlade Republike Slovenije Robert Golob. Po koncu srečanja je za medije izpostavil, da Slovenija podpira vse prizadevanja za čimprejšnjo vzpostavitev miru v Ukrajini.

"Današnji sestanek in pariška deklaracija sta pomemben korak, ne samo k temu, da se prekinitev sovražnosti doseže danes, ampak predvsem k temu, da se zagotovi mir, ki bo trajal tudi za prihodnje generacije. Doseženo je bilo soglasje med evropsko stranjo, evroatlantskimi zaveznicami, Ukrajino in tudi Združenimi državami Amerike. Sedaj je na pogajalcih, da dokončajo delo in zagotovijo mir," je poudaril Golob.

Golob pa ni pojasnil, ali Slovenija namerava po prekinitvi ognja napotiti svojo vojsko na ukrajinsko ozemlje, tako kot so to napovedale Francija, Velika Britanija in nekateri drugi evropski zavezniki.

V luči nejasnosti glede morebitne prihodnje vloge Slovenije v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino smo se z vprašanji obrnili na Urad Vlade RS za komuniciranje. Med drugim nas zanima, ali se je predsednik vlade Robert Golob na srečanju v Parizu kakorkoli zavezal k morebitni napotitvi pripadnikov Slovenske vojske na ukrajinsko ozemlje po prekinitvi ognja, ali Vlada RS razmišlja o sodelovanju v morebitni večnacionalni vojaški misiji ter ali je bila na srečanju sploh odprta razprava o konkretni vlogi Slovenije v t. i. koaliciji voljnih.

Ob tem smo zaprosili tudi za pojasnila glede pravne podlage za morebitno napotitev Slovenske vojske, vključno z vprašanjem, ali bi o takšni odločitvi odločal državni zbor. Zanimalo nas je tudi, kakšne varnostne in politične posledice bi morebitna napotitev imela za Slovenijo in njene vojake, ali je vlada že pripravila scenarije oziroma ocene tveganj glede na to, da je ruski predsednik Vladimir Putin v preteklosti že večkrat poudaril, da bodo zahodni vojaki v Ukrajini legitimne tarče Rusije.