KONEC MIROVNIH POGAJANJ PO DVEH URAH: Zelenski pravi, da ZDA bolj pritiskajo na Ukrajino, kot na Rusijo

Svet

Mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo so se drugi dan končali že po manj kot dveh urah, brez vidnega napredka pri končanju najhujšega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni. Do predčasnega zaključka je prišlo po tem, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski javno izrazil nezadovoljstvo nad pritiskom Washingtona, ki naj bi bil po njegovih besedah bolj usmerjen proti Kijevu kot proti Moskvi.

Vodja ruske delegacije Vladimir Medinski je za ruske državne medije potrdil, da so sredina pogajanja trajala precej krajši čas kot torkova, ki so potekala skoraj šest ur. Podrobnosti o vsebini razprav nobena stran ni razkrila, prav tako nista sporočili, ali je bil dosežen kakršen koli konkreten dogovor. Obe strani sta pogovore opisali kot zahtevne.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek Ukrajino pozval, naj »hitro sede za pogajalsko mizo«, in dodal, da je čas za dogovor. Zelenski je dan pozneje za portal Axios izjavil, da »ni pošteno«, da je večji pritisk usmerjen proti Ukrajini in ne proti Rusiji. Po njegovih besedah trajnega miru ne bo mogoče doseči, če bo »zmaga« preprosto prepuščena Moskvi. »Upam, da je to le njegova taktika in ne dokončna odločitev,« je dejal o Trumpovem pristopu.

Ukrajinski predsednik je v torek zvečer še poudaril, da je pripravljen hitro napredovati proti dogovoru, a obenem podvomil o iskrenosti ruskih namenov. Med samimi pogajanji je Rusijo obtožil, da želi proces zavlačevati, prvi dan srečanj pa označil za težaven.

Ključno vprašanje ostaja nadzor nad ozemljem. Rusija vztraja pri popolnem nadzoru nad vzhodno ukrajinsko regijo Doneck kot delu morebitnega sporazuma ter grozi, da bo cilj dosegla z vojaško silo, če Kijev ne bo popustil. Ukrajina takšno zahtevo zavrača in poudarja, da brez varnostnih zagotovil, ki bi preprečila novo rusko invazijo, ne bo podpisala dogovora.

Združene države si že več mesecev prizadevajo končati skoraj štiri leta trajajočo vojno, vendar jim doslej ni uspelo premostiti ključnih razhajanj med Moskvo in Kijevom, predvsem glede ozemeljskih vprašanj.

Rusija je obsežno invazijo na Ukrajino sprožila februarja 2022. Vojna je za seboj pustila obsežno razdejanje, porušena mesta, več deset tisoč mrtvih vojakov in civilistov ter milijone razseljenih.

Le nekaj ur pred začetkom sredinih pogovorov je Rusija po navedbah ukrajinskih zračnih sil proti Ukrajini izstrelila 126 napadalnih brezpilotnih letalnikov in eno balistično raketo. Nočni napadi z droni in topništvom so ranili najmanj eno osebo ter povzročili škodo na več stavbah, so sporočile ukrajinske regionalne oblasti.

Rusija trenutno nadzoruje približno petino ukrajinskega ozemlja, vključno s polotokom Krim, ki ga je zasedla leta 2014, ter območji, ki so jih pred invazijo leta 2022 prevzeli proruski separatisti. Ukrajina opozarja, da bi dodatne ozemeljske koncesije pomenile nagrajevanje agresije in spodbudile Moskvo k novim napadom.

Medtem ruske sile že več mesecev postopoma napredujejo vzdolž obsežne fronte. V sredo so poročale o prevzemu nadzora nad več vasmi v južni regiji Zaporožje in severni regiji Sumi. Ob tem pa se Rusija sooča z vse večjimi gospodarskimi težavami: rast stagnira, proračunski primanjkljaj narašča, prihodki od nafte pa so zaradi sankcij padli na najnižjo raven v zadnjih petih letih.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Martin Kacur |  18 .02. 2026 ob  22: 53
Mali zeleni, razpiše volitve in referendum in spokaj.

Dovolj si se nakradel ti in Wonder Ladra.
ZigaZois |  18 .02. 2026 ob  16: 01
Imam občutek, da si ta klovn od zelenkota želi biti vpisan v zgodovino kot veliki vojskovodja, ki je premagal Rusijo.