V ponedeljek so imeli v pravoslavni cerkvi badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Na omenjeni dan poteka bogoslužje, po katerem so vernikom razdelijo badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te so verniki odnesli domov in jih zažgali, ob polnoči pa so se znova zbrali v cerkvi, kjer je potekala praznična liturgija.

"Pozdrav, s katerim označujemo Jezusovo rojstvo, se glasi 'mir božji, Hristos se rodi'. Že iz stavka je razvidno, da si želimo z Jezusovim rojstvom mir, srečo, predvsem pa vzajemno spoštovanje in ljubezen, ki je vodič in najbolj pomembna stvar v našem življenju," ob praznovanju božiča poudarja koprski paroh Dejan Mandić.

Paroh Dejan Mandić

"Da ljubimo drug drugega kot samega sebe. Da na današnji dan ponesemo molitve pred božji prestol in prosimo za odpuščanje naših grehov. Da odpustimo drug drugemu in razumemo našo raznolikost. Jezus je prišel na svet, da bi nam dal silo in moč, da premagamo vsak človeški greh. Da premagamo vsako temno silo. In kar je najpomembneje, da premagamo smrt. Dal nam je večno življenje," opominja Mandić in dodaja:

"Gospod je močnejši od greha in smrti. Če smo z njim, premagamo vsako oviro. Ko smo resnično z njim, junaško zmagujemo. V tem času je zelo pomembno poudariti, da povzdigujemo molitve za vse pravoslavne sestre in brate v Črni gori. Upamo, da se bo z Jezusovim rojstvom rodila tudi želja po spoštovanju sočloveka, ki bo zagotovila pravico in tisočim, ki so šli na ulice, pomagala doseči to, kar jih vodi v življenju – svobodno izpoved svoje pravoslavne vere. Molimo za to in pričakujemo razumevanje ter sočutje tudi do pravoslavnih vernikov v Sloveniji, predvsem v Kopru. Da našo oviro premagamo z izgradnjo pravoslavnega hrama na posvečeni in sveti zemlji ter da že prihodnje leto proslavimo božič na temeljih nove pravoslavne cerkve."

Božič danes poleg Srbov praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.

Verniki omenjenih cerkva božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejeli novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.