Dean Jurič, vodja koprskih kriminalistov

"V treh primerih je šlo za eksplozijo bankomatov z uporabo plina, v dveh pa je šlo le za poskus vloma v bankomat," je na novinarski konferenci pojasnil vodja koprskih kriminalistov Dean Jurič. V preiskavi so ugotovili, da sta v najmanj treh kaznivih dejanjih delovala najmanj dva storilca, ki sta z eksplozijo poškodovala bankomate in odtujila denar. Že od samega začetka so sumili, da je v vseh primerih delovala ista kriminalna združba.

Vsi kraji kaznivih dejanj so se v vseh primerih namreč nahajali v bližini meje z Italijo, najmanj dva storilca, ki sta delovala, sta imela zakrit obraz, eksplozija je bila izvršena z uporabo plina in vedno so uporabljali različna vozila. "Pred prihodom na kraj so prišli iz Italije in se po storitvi kaznivega dejanja vrnili v Italijo. Delovali so v zelo kratkem času, v le nekaj minutah," je pojasnil Jurič.

Novinarsko konferenco smo spremljali tudi v živo, posnetek si lahko ogledate spodaj.

Storilca je izdal DNA-profil iz nizozemske baze

Navedena kazniva dejanja so bila izvršena v Divači, Pobegih, Senožečah, Spodnjih Škofijah in v Komnu. V treh primerih sta najmanj dva storilca z eksplozijo poškodovala v objekt nameščen bankomat ene od bank in na ta način iz napadenega bankomata odtujila denar, medtem ko je v Pobegih in Komnu ostalo pri poskusu in do eksplozije ni prišlo. Ob tem so storilci povzročili veliko materialno škodo na bankomatu in v objektu, kjer je bil bankomat nameščen. V nekaterih primerih so bili poškodovani tudi stanovanjski prostori.

Vseh pet primerov so evidentirali kot velike tatvine iz bankomatov, s povzročitvijo eksplozije. Od tega sta bila dva primera evidentirana kot poskusa tovrstnega kaznivega dejanja, s hkratnim kaznivim dejanjem povzročitve splošne nevarnosti.

Z ogledom kraja storitve so kriminalisti uspeli zavarovati nekaj materialnih dokazov. "V letošnjem letu nam je uspelo zavarovanim DNA-profilom dodati tudi ime storilca. Namreč, v izmenjavi DNA-profilov, v tako imenovani Prümski izmenjavi med državami članicami, kjer posamične države izmenjujejo DNA-profile posameznih storilcev, smo prejeli tako imenovani zadetek iz nizozemske baze DNA-profilov in ugotovili, da DNA-profil, zavarovan iz najmanj dveh napadenih bankomatov na našem območju, pripada 34-letnemu državljanu Srbije s poreklom iz Bosne in Hercegovine," je pojasnil prvi mož koprskih kriminalistov.

34-letnika prijeli pet dni po neuspešnem napadu v Komnu

Podrobnejša preiskava je pokazala, da je storilec v zadnjih nekaj letih že dvakrat formalno menjal svojo identiteto, torej spremenil svoje ime ali priimek. Zaradi kaznivih dejanj vlomov je z mednarodno tiralico iskan v Srbiji, na Hrvaškem pa z nacionalno tiralico. "Na svojo prejšnjo identiteto je imel vezano prepoved vstopa na schengensko območje, saj je bil v preteklosti obravnavan za različna premoženjska kazniva dejanja na območju Nizozemske, Črne Gore, Bosne in Hercegovine in Hrvaške," je dodal Jurič. Vsaj v dveh primerih je 34-letni Srb prihajal v Slovenijo z območja Srbije, preko Madžarske. V dneh po storitvi kaznivega dejanja, se je po isti relaciji vračal v Srbijo.

Po več mesecih policijske preiskave in iskanja osumljenega so ga kriminalisti 19. januarja, pet dni po zadnjem neuspešnem napadu na bankomat v Komnu, uspeli izslediti in mu odvzeti prostost na območju PU Murska Sobota, natančneje na počivališču Pince. Osumljeni se je ta dan ponovno vračal na območje Slovenije, tudi tokrat iz Srbije preko Madžarske. S kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma dveh kaznivih dejanj (napada na bankomat v Divači 16. aprila lani in poskusa napada na bankomat v Pobegih v noči na 15. april lani) je bil 20. januarja priveden na zaslišanje k preiskovani sodnici okrajnega sodišča v Kopru, ki je zanj odredila pripor.

Za vsako od obeh kaznivih dejanj do osem let zapora

Kazenski zakonik Republike Slovenije za kaznivo dejanje velike tatvine določa kazen zapora od enega do osmih let. Tudi za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti je določena kazen od enega do osmih let zapora. PU Koper v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi zbira obvestila in dokaze, da je osumljeni sodeloval tudi pri preostalih treh enakih kaznivih dejanjih, kot tudi z namenom odkritja sostorilcev. Policisti sumijo, da gre za organizirano kriminalno skupino, ki na širšem območju EU izvršuje tovrstna kazniva dejanja.

V letu 2019 je bilo v Sloveniji izvršenih šest tovrstnih napadov, leto prej pa dvanajst napadov z eksplozijo bankomata. Na PU Koper so pred letom 2019 beležili tovrstno kaznivo dejanje v letu 2011, in sicer eksplozijo bankomata na območju Senožeč. Takratno kaznivo dejanje so uspešno preiskali in kazensko ovadili več storilcev z območja Bosne in Hercegovine, povezav med obema skupinama pa niso še potrdili.

Pereča problematika napadov na bankomate v EU

"Problematika eksplozij in napadov na bankomate je razširjena po vsej EU. Prek Euribora ocenjujejo, da je v letu 2018 protipravno pridobljena premoženjska korist in škoda iz teh kaznivih dejanj presegla 36 milijonov evrov v celotni EU," je dodal Jurič. Storilci se praviloma poslužujejo eksplozij s plini ali eksplozivi, ruvanja ali zaletavanja v bankomate ter klasičnega vdiranja, z uporabo ročnih ali električnih orodij.

Pri preprečevanju tovrstnih kaznivih dejanj so poleg policijskih preventivnih aktivnosti pomembni tudi preventivni ukrepi bank imetnic bankomatov, so pojasnili na novinarski konferenci. Med preventivnimi ukrepi so predvsem izbire primernih lokacij in načinov postavitev bankomatov, uporaba modernejših video nadziranih bankomatov z učinkovitimi sistemi za preprečevanje takšnih napadov, sistemi za uničevanje oziroma označevanje denarja ob napadih, polnjenja bankomatov z manjšimi vsotami denarja in pogostejšimi polnitvami, pogostejši obhodi varnostnikov zasebno varnostnih družb in podobno.