Po enajstih letih tako ugaša dogodek, ki je na Kras vsako leto privabil med 350 in 500 kolesarjev iz Slovenije in tujine. Vodja prireditve Borut Klančič ob tem ne skriva razočaranja. Poudarja, da je šlo za eno najbolj množičnih tovrstnih prireditev pri nas, na kateri so se srečevali tako vrhunski tekmovalci kot rekreativni kolesarji. Mnogi so dogodek izkoristili tudi kot pripravo na novo tekmovalno sezono.

Da gre za širši problem, opozarja Goran Sambt, član Odbora za množičnost in rekreacijo pri Kolesarski zvezi Slovenije. Po njegovi oceni bi lahko zaradi novih omejitev odpadla kar polovica kolesarskih prireditev v državi. Kot pravi, prihaja do paradoksalne situacije, ko dogodki, ki že vrsto let potekajo v sožitju z naravo in so dobro sprejeti v lokalnem okolju, ne morejo več dobiti dovoljenj. Organizatorji pa pogosto nimajo možnosti, da bi trase prilagodili novim zahtevam.

Na Kolesarski zvezi Slovenije napovedujejo odziv na odločitev pristojnega ministrstva. Predsednik odbora za gorsko kolesarstvo Primož Štrancar poudarja, da si želijo jasne opredelitve območij, kjer bi bile takšne prireditve dopustne. Ob tem izpostavlja, da spoštujejo stroge režime varovanja, denimo v Triglavskem narodnem parku, vendar opozarjajo, da je v Sloveniji veliko drugih območij, primernih za kolesarske dejavnosti, kjer bi bilo ob ustreznih pogojih mogoče omogočiti izvedbo dogodkov.

Organizatorji odpovedanega Kras Krosa bodo sredi tedna v Mirnu pripravili javno predstavitev, na kateri bodo predstavili posledice odpovedi za šport in turizem ter razkrili, kakšne korake nameravajo sprejeti v prihodnje.