Patrik Greblo

Dorjan Marušič: Slovenska Istra potrebuje univerzitetni klinični center

Zdravnik Dorjan Marušič na Listi Zavedno Koper zaseda 30. mesto. Gre za častno mesto na listi kandidatov, ki praviloma pripada eminentnim članom in podpornikom. Marušič, ki vodi Zdravstveni zavod Celjenje, je bil v preteklosti državni sekretar in minister za zdravje, danes pa je v ožji ekipi trenutnega zdravstvenega ministra.

Kako pomembno je zdravje za naše življenje?

Zdravje predstavlja najvišjo vrednoto vsakega posameznika. Žal se tega prepogosto zavedamo šele takrat, ko je naše zdravje načeto in nas bolezen v svoji težki akutni obliki ali v eni izmed kroničnih oblik dolgoročno prizadene in postavi v odvisni položaj. Izjemnega pomena pri tem igra uspešen zdravstveni sistem, še posebno na lokalni ravni z gosto in kakovostno zdravstveno mrežo na primarni ravni, kjer je lahko razrešenih 85 odstotkov zdravstvenih problemov posameznika. Ob učinkoviti povezavi s splošno bolnišnico je zagotovljena visoka varnost našega zdravja.

Kaj bi moralo skrbeti občane?

Zdravstveni sistem se je ob izjemnih naporih izkazal v času epidemije, pri tem pa se je zamajal v svojih temeljih. Razgalil se je najbolj kritični del sistema, pomanjkanje kadra. Ob preusmeritvi vseh razpoložljivih kapacitet v obvladovanje epidemije so se posledično izjemno podaljšale čakalne dobe. Državljane upravičeno skrbi ali bodo pravočasno obravnavani, ali bo možno stabilizirati njihovo zdravstveno stanje, bodo pravočasno opravili pregled, preiskave in morebitni poseg. Prav usmeritev v obogateno primarno raven s povečanim številom družinskih zdravnikov, večjo vključitvijo opolnomočenih medicinskih sester, promocijo mobilnih enot združene patronažne in socialne službe, vključitvijo prostovoljcev, promocijo skupnostne skrbi in največjo možno skrbjo za lastno zdravje bo omogočilo hitrejši preboj v stabilno stanje zdravstvenega sistema.

Kaj potrebujemo?

Potrebujemo postavitev jasnih in argumentiranih zahtev napram državi, regiji in nam samim. Zagotoviti je treba:

1.       pitno vodo, očiščen zrak in zeleno občino,

2.       uspešen, učinkovit in povezan zdravstveni in socialni sistem na občinski ravni,

3.       preobrazbo Splošne bolnišnice Izola v tretji klinični center v Sloveniji,

4.       postavitev tretje Medicinske fakultete v Kopru in

5.       vsaj en sedež Ministrstva v Kopru, lahko kar za infrastrukturo.

Zakaj? Zelo preprosto: ker so vsi argumenti na naši strani in ker nam to enostavno pripada. Ponovno na pozicije, ki smo jih že osvajali in imeli.

Dorjan Marušič

Katja Pegan: Ko vlagamo v kulturo, vlagamo v naše znanje

Direktorica in umetniška vodja Gledališča Koper, ki se v zadnjih letih spet ponaša s številnimi uspehi, priznanji in nagradami, je na Listi Zavedno Koper uvrščena na drugo mesto. Poudarja, da v politiko vstopa zaradi skrbi za naslednje generacije. "Tega ne počnem zato, ker trenutna občinska oblast ne podpira nadaljnjega razvoja gledališča. To je kaplja v morje. Aktivirala sem se, ker mesto in njegovi prebivalci nimajo tega, kar si zaslužijo."

Kako pomembna je kultura za naše življenje?

Vsak ve, da za kulturo ni denarja in da je, kar se tiče financiranja, nekje pri repu vseh proračunov. Pa se kdaj vprašamo, kaj je kultura? Med zaprtjem v času covida smo pogrešali gledališke predstave, koncerte, razstave … Takrat smo razumeli, da je to sestavni del našega življenja in da nam pomaga živeti. Marsikatera duševna stiska in bolezen sta lahko posledici zaprtja vseh kulturnih in izobraževalnih institucij. Razvoj psihičnih bolezni pa je trenutno naša največja težava. Ubranimo se je lahko samo z ustvarjalnostjo na vseh ravneh. Pozitivno kulturno okolje je tisto okolje, ki poskrbi za naše duševno in mentalno zdravje. Ko vlagamo v kulturo, vlagamo v naše zdravje.

Kaj bi moralo skrbeti občane?

To, da so po covidu zamrle dejavnosti številnih kulturnih društev, v katerih ljudje ustvarjalno preživljajo svoj prosti čas in naredijo nekaj za svojo dušo. Manjkajo tudi medgeneracijski centri, kjer se lahko občani povežemo in zdravo živimo v skupnosti. Tako v mestu kot na podeželju. Sem spadajo tudi vse kulturno-umetniške dejavnosti za otroke in mlade. Prav tako nas mora zanimati, v kakšni kondiciji so naše javne kulturne ustanove (muzej, arhiv, knjižnica, gledališče, galerije), ki hranijo zaklade naše preteklosti. Svoje večkulturno in večjezično mesto moramo živeti tudi skozi ohranjanje kulturne dediščine, poskrbeti moramo za dotrajane palače v mestnem jedru, poiskati državne vire financiranja, predvsem pa pogumno zahtevati sredstva za svoje mesto.

Kaj potrebujemo?

Potrebujemo dober in učinkovit javni servis. Predvsem pa vero v javni servis! Potrebujemo dobro javno šolstvo, zdravstvo, prevoz, policijo, gasilce, šport in izvajanje javnega interesa za umetnost in kulturo. Vse našteto mora biti ljudem dostopno in v službi ljudi. Potrebujemo institucije državnega pomena: narodno gledališče in gledališče za otroke. Sami pa si moramo nujno zgraditi zunanje letno prizorišče za 1000 ljudi, ki ne bo motilo stanovalcev in omogočilo koncerte, gledališke in plesne predstave, gostovanja velikih kulturnih dogodkov in velikih umetnikov. To si naše mesto zasluži.

Dr. Rado Pišot: Mesta z univerzo in raziskovalnimi inštituti ponujajo najboljšo kakovost življenja

Dr. Rado Pišot je športnik po duši, zato se na vsako tekmo odpravlja po zmago. Pravi, da ga slovenska znanost velikokrat spominja na slovenski šport: v vseh pogledih presega pogoje, v katerih deluje. Kot direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper želi znanost približati javnosti in gospodarstvu.

Kako pomembna je znanost za naše življenje?

ZRS Koper je edina tovrstna ustanova zahodno od Ljubljane. Od ustanovitve dalje je pomemben vzvod razvoja in kapital znanja, ki pa ga mesto žal premalo izkoristi. Tu se kopiči znanje, ki v temu kraju tudi ostaja. Regije, ki imajo v svoji bližini univerze in raziskovalne inštitute, imajo v razvitem svetu najvišji standard in najboljšo kakovost življenja. To postane del identitete prebivalcev in lokalnih oblasti. Tu imamo še veliko neizkoriščenih možnosti. Raziskovalke in raziskovalci ZRS Koper smo vpeti v mednarodni in nacionalni raziskovalni prostor, vendar se neprestano trudimo vzpostaviti prenos znanja tudi v lokalno okolje, v katerem delujemo.

Kaj bi moralo skrbeti občane?

Če ne bomo vlagali v razvoj znanosti in nadgrajevali pogoje, v katerih deluje, ta prostor ne bo zanimiv za najbolj izobražene kadre. Zanje je v Kopru že tako malo delovnih mest. Veliko govorimo o begu možganov, bolj malo pa naredimo, da do tega ne bi prihajalo. Če ne bomo v razvoju bolj drzni in ambiciozni, če ne bomo zahtevali več in hitro sprejeli ustreznih ukrepov, se lahko kmalu zgodi, da bomo stopili ob bok manj razvitih. Mestna občina Koper kot vodilna v regiji je v tem smislu lahko odličen primer dobre prakse.

Kaj potrebujemo?

Čas je, da končno vzpostavimo Center za oljkarstvo, v okviru Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper v stari karavli na Plavjah. To bo pomembna pridobitev za vse slovenske oljkarje. Odprle se bodo številne nove možnosti, omogočena bo pot do novega znanja, celotna oljkarska panoga bo pridobila. Takih primerov je veliko. Kot družba bi veliko več dosegli, če bi se zavedali, da je ravno znanost temelj razvoja, gospodarstva, zdravstva, okoljevarstva, družbenega življenja. Napredek ni nikoli temeljil na ignoranci. Presenečen sem, koliko ljudi tega ne razume. Pred znanje smo postavili kapital – znanje je podcenjeno.

Rado Pišot

Lista vseh kandidatov je objavljena na spletni strani www.zavednokoper.si.