Logar je po nastopu na predsedniških volitvah lani ustanovil društvo Platforma sodelovanja, vse od takrat pa so se v javnosti vrstila ugibanja, ali bo morda tako unovčil svoj politični kapital in stopil na samostojno politično pot.

Novembra lani je odstopil z mesta predsednika sveta SDS. Izvršilni odbor SDS je nato februarja poslanski skupini predlagal, da vsi poslanci SDS v sedmih dneh podpišejo izjavo, s katero se bodo zavezali, da bodo do konca aktualnega sklica DZ delovali kot člani SDS in člani strankine poslanske skupine. Logar tega ni storil, enako pa sta ravnala Irgl in Kaloh. Marca je zato poslanska skupina SDS DZ obvestila o menjavah svojih članov v delovnih telesih DZ. Članstvo so odvzeli vsem trem, trojica pa je odtlej sedeže v parlamentarni dvorani dobila v eni od zadnjih vrst.

V DZ je bil Logar prvič izvoljen leta 2014, trenutno je poslanec tretji mandat. V prvi in drugi Janševi vladi je bil direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom). Med prvim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije je bil tudi uradni govorec predsedstva, v tretji Janševi vladi pa minister za zunanje zadeve. Vodil je tudi ljubljanski odbor stranke, po zadnjih lokalnih volitvah pa tudi s te funkcije odstopil. Leta 2018 je neuspešno kandidiral za ljubljanskega župana.

V ponedeljek je iz SDS izstopila tudi poslanka Eva Irgl, poslanec Dejan Kaloh pa bo svojo odločitev po informacijah STA sporočil v soboto.

Medtem je anketa Dela pokazalo, da bi med strankami v nastajanju, ki napovedujejo nastop na naslednjih volitvah v DZ,  največ glasov volivcev prejel prav Logar (29,9 odstotka). Sledijo Vladimir Prebilič (20,9 odstotka), Peter Gregorčič (13,8 odstotka), Pavel Rupar (10,5 odstotka), Marko Lotrič (8,5 odstotka) in Karl Erjavec (7,2 odstotka), kaže anketa Dela.