Raziskavo so izvedli znanstveniki z avstralske Univerze Griffith in Švedske univerze za agrikulturo, ki so proučevali vpliv drog na gibanje rib v njihovem naravnem okolju. V švedskem jezeru Vättern so ulovili sto divjih atlantskih lososov, jih izpostavili kokainu ter tudi benzoilekgoninu, snovi, ki nastane pri presnovi kokaina v jetrih, nato pa spremljali njihovo gibanje.

Rezultati so pokazali, da so lososi, izpostavljeni kokainu, na teden preplavali 1,9-krat večjo razdaljo kot primerjalna skupina rib. Še izrazitejši učinek so zaznali pri ribah, izpostavljenih benzoilekgoninu, ki so v določenih obdobjih preplavale tudi več kilometrov več in se razpršile širše po jezeru. Znanstveniki opozarjajo, da takšne spremembe lahko vplivajo na to, kam se ribe premikajo, kako se prehranjujejo in kako izpostavljene so plenilcem.

Kot poudarjajo raziskovalci, lahko tovrstne spremembe pomenijo dodatno obremenitev za ribe, saj lahko zaradi večje aktivnosti porabijo več energije ali pa se znajdejo v bolj tveganih okoljih. "Vsaka nenaravna sprememba vedenja živali je razlog za skrb," je ob tem dejal soavtor raziskave Marcus Michelangeli z inštituta Australian Rivers Institute.

Raziskava hkrati opozarja na širši problem, saj so v vodotokih zaznane vse višje koncentracije prepovedanih drog in zdravil, kar predstavlja resno grožnjo za okolje. Po besedah znanstvenikov takšno onesnaževanje pomeni veliko in naraščajoče tveganje za biotsko raznovrstnost, zato poudarjajo potrebo po izboljšanju čiščenja odpadnih voda in boljšem nadzoru nad onesnaževali.