Lovska zveza Slovenije pozdravlja odločitev upravnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo okoljevarstvene organizacije AAG zoper dovoljenje za odstrel 206 rjavih medvedov. Kot so izpostavili, dolgotrajni birokratski in sodni spori ne sledijo naravni dinamiki rasti populacije medveda ter neposredno povečujejo varnostna tveganja na terenu.
LOVCI OPOZARJAJO: Dolgotrajni sodni postopki povečujejo tveganje za napade medvedov
Slovenija

Sodišče je z zavrnitvijo tožbe okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG) po pojasnilih lovske zveze potrdilo, da je reguliran odstrel nujen ukrep za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ter da ne ogroža ugodnega stanja populacije rjavega medveda v Sloveniji.
Kot so izpostavili v sporočilu za javnost, je upravno sodišče prekinilo več kot eno leto trajajoče obdobje pravne negotovosti, ki se je začelo julija lani z začasnim zadržanjem odločbe ministrstva za naravne vire in prostor.
"Lovska stroka je ves čas opozarjala, da dolgotrajni birokratski in sodni spori ne sledijo naravni dinamiki rasti populacije ter neposredno povečujejo varnostna tveganja na terenu," so poudarili.
Dokazni postopek pred sodiščem je, kot so zapisali, "nedvoumno potrdil, da brez izvedbe strokovno predvidenega odstrela obstaja visoka verjetnost resne škode za javno varnost in zdravje ljudi".
Pojavljanje medvedov v naseljih in neposredni bližini ljudi po besedah lovske zveze zahteva odgovorno in pravočasno ukrepanje, saj zgolj zaščitni ukrepi pri tako visoki gostoti naseljenosti zveri ne zadoščajo več.
"Dogodki iz preteklega leta, ko smo v Sloveniji v zgolj nekaj mesecih zabeležili tri ranjene osebe zaradi napadov medvedov, so resno opozorilo, da prenaseljenost sili zveri iz njihovega naravnega habitata neposredno v bližino človeka," so dodali.
Slovenska lovska stroka je skupaj z znanstveniki biotehniške fakultete in strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije desetletja uspešno vzdrževala stabilno ravnovesje, so zapisali in dodali, da lovci niso rablji, temveč odgovorni upravljavci prostora in izvajalci državnih odločitev.
"Dolžnost države je, da ščiti svoje prebivalce, dolžnost vseh deležnikov pa, da odločitve sprejemamo na podlagi znanstvenih dejstev, monitoringa in genetike, ne pa na podlagi čustev," so sklenili.
