Nevladna okoljska organizacija Transport & Environment (T&E) opozarja na visoko onesnaženost zraka v okolici pristanišč zaradi velikih potniških ladij. "Evropska pristaniška mesta se dušijo v onesnaženem zraku," so opozorili. Podatki iz leta 2022 namreč kažejo, da je 218 evropskih križark izpustilo v zrak toliko emisij žveplovega dioksida kot milijarda avtomobilov; v Barceloni so na primer ladje za križarjenje izpustile skoraj trikrat več emisij kot vsi avtomobili v mestu. T&E tudi navaja, da so križarke, ki so leta 2022 plule v evropskih vodah, izpustile več kot 8 milijonov ton ogljikovega dioksida (CO2), kar je enako 50.000 letom med Parizom in New Yorkom.

Čeprav ladje za križarjenje predstavljajo le majhen delež svetovnega ladijskega prometa, pa imajo nesorazmerno velik vpliv na kakovost zraka. Ladje za križarjenje potrebujejo več goriva zaradi povečanih potreb hotelov in objektov za prosti čas na krovu ter zaradi pogona ladij; prav tako potujejo hitro in blizu obale, kar pomeni, da pokurijo ogromne količine goriva v neposredni bližini obalnega prebivalstva.

"Današnje ladje za križarjenje še naprej uporabljajo umazana goriva, ki oddajajo onesnaževala zraka, kot so SOx, NOx in trdni delci, ki imajo škodljive učinke na zdravje, ter povzročajo emisije toplogrednih plinov in črnega ogljika (BC), ki pospešujejo globalno segrevanje," opozarjajo nevladniki, ki navajajo, da se uporablja gorivo, katerega vsebnost žvepla je tudi od sto do petstokrat višja od evropskega standarda žvepla za avtomobile.

Tudi na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo (MOPE) priznavajo, da so največje ladje za križarjenje znane po visokih emisijah toplogrednih plinov in onesnaževal zraka. "Poleg znatnih emisij CO2, križarke precej prispevajo tudi k emisijam dušikovih oksidov (NOx), žveplovih oksidov (SOx) in delcev, kar močno vpliva na kakovost zraka, zlasti v pristaniških mestih," potrjuje ministrstvo navedbe nevladnikov. 

Kot opozarjajo, je ena večjih težav uporaba kurilnega olja z veliko vsebnostjo žvepla, ki je cenejše, vendar zelo onesnažujoče. "Glede emisij na uro je ocenjena poraba goriva za križarke okoli 150 ton težkega kurilnega olja na dan, kar vodi do emisij okoli 3,6 ton CO2 na uro. Pri povprečni dnevni emisiji posameznega potnika na križarki gre za približno 421 kg CO2, kar je bistveno več kot pri potniku na kopnem, ki na primer dnevno porabi okoli 51,88 kg CO2," opozarjajo.

K rešitvi onesnaževanja, ki ga povzročajo luksuzne "plavajoče ekološke bombe" naj bi pripomogla zakonodaja Evropske unije, ki uvaja sistem trgovanja z emisijskimi kuponi; vanj naj bi bile po letu 2026 vključene tudi vse ladjarske družbe za ladje z bruto tonažo med 400 in 5.000 tonami.

Na MOPE zagotavljajo, da bo sistem omogočil učinkovitejše spremljanje emisij z velikih ladij; "onesnaževalci bodo zanje tudi pošteno plačali - za vsako tono izpuščenega ogljikovega dioksida bodo morale ladjarske družbe predati emisijski kupon, ki trenutno stane okoli 70 eur, kar jim daje cenovni signal za razogljičenje pomorskega sektorja." 

Za pojasnila smo se obrnili tudi na Mestno občino Koper (MOK), kjer nimajo ocen vplivov povečanega prometa velikih potniških ladij na okolje, prav tako tudi ne razmišljajo o tem, da bi po vzoru nekaterih drugih mest, tudi spričo majhnosti slovenskega morja, velike križarke v Kopru prepovedali. V Benetkah se je po prepovedi ladij za križarjenje onesnaženost zraka zmanjšala za 80 odstotkov.

"O prepovedi vplutja potniških ladij v Koper ne razmišljamo. Ocenjujemo, da v tem trenutku ni potrebna niti omejitev skupnega števila ladij, temveč samo omejitev dnevnih prihodov ladij. Prihode potniških ladij smo letos razporedili tako, da v Koper na isti dan ne bo priplulo več ladij, ampak le po ena (z izjemo 23. julija, ko bosta Koper obiskali dve potniški ladji). Prav tako smo sezono prihodov potniških ladij raztegnili od marca do novembra," navajajo na MOK.

"Pomisleke okoljevarstvenikov glede onesnaževanja sicer razumemo, a naj poudarimo, da skušajo ladjarji ta vidik zelo omiliti: plujejo večinoma ponoči in na nižjih obratih, poleg tega večino ladij poganja utekočinjen naftni plin (LPG), tako da je izpust bistveno manjši kot nekoč," dodajajo. Občini pritrjujejo tudi na ministrstvu, a dodajajo da so obenem škodljive s podnebnega vidika zaradi uhajanja metana.

"Veliko sodobnih ladij za križarjenje sicer uporablja utekočinjeni zemeljski plin (LNG), ki precej manj onesnažuje okolje, emisije CO2 so približno 25 odstotkov manjše v primerjavi s konvencionalnimi gorivi. Je pa pri uporabi LNG prisotno tveganje za uhajanje metana, ki je v kratkem času precej močnejši toplogredni plin kot ogljikov dioksid," opozarjajo na ministrstvu. 

Na vprašanje, ali menijo, da ekonomska korist pretehta nevarnosti, ki jo velike križarke pomenijo z vidika povečanega onesnaževanja in torej zdravja prebivalstva, na MOK poudarjajo, da so turistična občina. "MOK je turistična občina, zato si želimo nadaljnjega razvoja turizma potniških ladij. Pozitivne odzive na tovrstni turizem prejemamo tudi od podjetnikov in trgovcev starega mestnega jedra, ob tem se povečuje tudi število potnikov, ki se odloči za obiske ostalih istrskih mest, za izlete na podeželje in za obiske drugih turističnih znamenitosti v Sloveniji. S tem turizem potniških ladij ne koristi le Kopru, ampak tudi širši Sloveniji," še dodajajo.