Po za zdaj sprejetih ukrepih, s katerimi naj bi vlada in državni zbor vsaj nekoliko omilili posledice epidemije novega koronavirusa za gospodarstvo, velja da se samozaposlenim pomaga z odlogom plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij letos. Odložene prispevke pa bodo dolžni poravnati najpozneje do 31. marca 2022.

Mačehovski odnos do države povzroča ogorčenje ne le pri samozaposlenih, temveč tudi pri zaposlenih v malih podjetjih in njihovih družinah. Mnogi med njimi se morajo namreč že te dni odločiti, ali bodo zaradi zaustavitve svoje dejavnosti in posledično ničelnega prihodka, plačali prispevke, najemnino za poslovni prostor, domače položnice ali prihranke raje namenili za nakup nujnih življenskih potrebščin v trgovini.

"Če bomo spregledani, bomo zahtevali sprejetje dodatnega zakona," ob tem poudarjajo v Iniciativi Tudi mi smo (samo)zaposleni! V izjavi za javnost so zapisali, da se zavedajo, da se lahko trenutna zdravstvena, družbena in gospodarska situacija, ki je v državi nastala zaradi razglašene epidemije koronavirusa, lahko razreši le tako, da bomo vsi deležniki solidarnostno naravnani. Hkrati pa še vedno trdijo, da so se subjekti tako imenovanega mikro in malega gospodarstva ter vsi tisti, katerih status je bil sistemsko neurejen tudi pred koronakrizo, znašli v neenakopravnem in ne-ustavnem položaju v primerjavi z ostalimi gospodarskimi subjekti in državljani.

Večja podjetja in njihovi zaposleni so namreč deležni nadomestil plače, medtem ko so bili mnogi samozaposleni prisiljeni zapreti svoje frizerske salone, trgovinice, prekiniti svoje storitve in dejavnosti, zaradi česar so ostali popolnoma brez prihodkov. "Samozaposleni smo najšibkejši člen in naš status tudi pred koronakrizo ni bil sistemsko urejen," pravi predstavnik iniciative Seit Demiri, ki poudarja, da odlog plačila prispevkov za socialno varnost za samozaposlene ni rešitev, saj nekateri nimajo prihodkov in nimajo denarja od kje vzeti.

"Kot da nismo pomembni, ne mi ne naše družine," ukrepe vlade ocenjuje Demiri, ki pojasnjuje, da sodeč po rezultatih ankete, ki so jo opravili v iniciativi, 55 odstotkov samozaposlenih ne ve, kaj v dani situaciji sploh storiti, ena tretjina pa je že napovedala zaprtje svojih S.P.-jev.

Včeraj zvečer je zato iniciativa v kabinet predsednika vlade, na ministrstvo za delo, ministrstvo za gospodarstvo in vsem poslancem poslala dopis, s katerim se borijo za sprejetje dodatnega interventnega zakona, ki bo opredelil ukrepe države za omilitev gospodarske škode in posledic zaradi odloka o začasni prepovedi blaga in storitev vlade Republike Slovenije z dne 15. 3. 2020 za naslednje gospodarske subjekte: sp-je, obrtnike, enoosebne d.o.o.-je, mikro in majhna podjetja, samozaposlene v kulturi ter kmete in sicer v skladu z naslednjimi zahtevami:

1. Oprostitev plačila obveznih prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje od začetka do konca trajanja uredbe.

2. 100% povračilo 80% izplačanega nadomestila plače za čas čakanja za vse zaposlene pri zgoraj imenovanih gospodarskih subjektih.

3. Moratorij na plačila obrokov kreditov/ leasingov skupaj z obrestmi za najmanj 12 mesecev, ne glede na solventnost podjetja, ali trenutni morebitni dolg Finančni upravi Republike Slovenije.

4. Prekinitev vseh izvršilnih postopkov s strani FURS-a do konca trajanja uredbe.

5. Določitev kriterijev za povračilo/povrnitev izpada dohodkov za navedene gospodarske subjekte v času trajanja uredbe.

Kot so še zapisali v dopisu, si želijo, da bi bili birokratski postopki za uveljavitev pravic, ki bi jih uveljavili zgoraj navedeni minimalni ukrepi, jasni in poenostavljeni. Zahtevajo tudi, da v delo delovne skupine, ki bo pripravljala omenjen interventni zakon, vključijo tudi predstavnika iniciative Tudi mi smo (samo)zaposleni.