Neposredni povod za pripravo predloga zakona, pri kateri je ministrstvo sodelovalo z Banko Slovenije, je nova ustavna določba, ki ureja pravico do uporabe gotovine.

DZ je ustavni zakon sprejel novembra lani, pobudo za to pa je dalo združenje Povezani smo, ki je novembra 2023 v ta namen v DZ vložilo 56.267 podpisov. Kot so tedaj pojasnili v združenju, želijo jasno zaščititi fizično gotovino. Pojem gotovina se mora po njihovem prepričanju vedno nanašati na denar v fizični obliki.

Na ministrstvu cilje, ki jih zasledujejo predlagatelji, razumejo, poudarjajo pa, da je predlog zakona, ki so ga danes posredovali v javno obravnavo, zasnovan širše.

Določa obveznost sprejemanja gotovine na prodajnih mestih z jasno opredeljenimi izjemami, obenem pa zavezuje ponudnike blaga in storitev, vključno s ponudniki digitalnih vsebin, da omogočijo plačilo z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom.

Kreditne institucije in Pošta Slovenije bi po predlogu zakona morale vzdrževati zadostno mrežo gotovinskih točk - bankomatov in poslovalnic - ki bi zagotavljale ustrezno geografsko pokritost in gostoto.

V naseljih z več kot 1000 prebivalci bi moral biti na voljo bankomat v razdalji največ pet kilometrov od centra naselja, podobni kriteriji bi veljali tudi za poslovalnice v večjih naseljih.

Poleg gotovinskih točk, ki naj bi jih zagotavljale banke in Pošta Slovenije, bi lahko alternativne gotovinske točke za potrošnike zagotavljali tudi ponudniki blaga ali storitev na prodajnem mestu ob nakupu blaga ali storitev oz. brez njega.

Predlog zakona določa tudi omejitve nadomestil za dvige in pologe gotovine, zahteve po neprekinjenem delovanju infrastrukture ter ukrepe za obvladovanje operativnih tveganj, da bo dostop do gotovine ostal zanesljiv tudi v izrednih razmerah.

Kot so še spomnili na ministrstvu za finance, je bil predlog zakona s podobno vsebino v javno objavo že dan marca letos, vendar je bil na podlagi koalicijske pogodbe za mandat 2026-2030 dopolnjen z vsebinami, ki se nanašajo na zagotovitev brezplačnega paketa osnovnih plačilnih storitev za vse, ki prejemajo plače, pokojnine in druge redne dohodke.

Kaj prinaša paket brezplačnih storitev?

V luči skrbi za socialno vključenost predlog zakona tako po pojasnilih ministrstva določa, da potrošniki, ki na svoj plačilni ali osnovni plačilni račun prejemajo redne prejemke (na primer plačo, pokojnino, nadomestilo za brezposelnost ali štipendijo), pridobijo pravico do brezplačnega paketa osnovnih plačilnih storitev. Ta bi obsegal odprtje in vodenje računa, debetno kartico, spletno in mobilno bančništvo, neomejene prilive, gotovinske transakcije pri lastni banki, najmanj pet brezplačnih dvigov mesečno na bankomatih drugih bank ter plačila z debetno kartico.

Za ranljive skupine in upokojence bi bil ta paket razširjen še z dodatnimi brezplačnimi kreditnimi plačili, trajnimi nalogi in direktnimi obremenitvami.

Na ministrstvu ciljajo na to, da bi lahko vlada predlog zakona obravnavala septembra in ga predložila v obravnavo v DZ, kjer bi bil sprejet do konca leta.