Pri obeh primerih gre za zaposleni na kliniki v Zwettlu v Spodnji Avstriji, kjer so ju tudi cepili. 49-letna medicinska sestra je kasneje umrla zaradi posledic hudih motenj pri strjevanju krvi, 35-letnica pa je doživela pljučno embolijo, a je preživela in zdaj okreva.

Po opozorilu o dveh hudih primerih, ki bi lahko bila posledica cepljenja, je avstrijski državni urad za varnost v zdravstvu BASG kot previdnostni ukrep že v petek zvečer začasno ustavil cepljenje z okoli 6000 odmerki cepiva AstraZeneca iz sporne serije, uporabljene v Zwettlu. Ta ukrep zadeva ne le Spodnjo Avstrijo, ampak vsaj še deželo Koroško, kamor so prav tako dostavili del serije.

Okoli 37.000 odmerkov iz sporne serije ABV5300 je bilo pred tem v Avstriji že uporabljenih. Cepljenje z odmerki iz drugih serij cepiva AstraZenece se medtem nadaljuje, kot tudi cepljenje z preostalima cepivoma podjetij Pfizer-BioNTech in Moderna.

Obenem so sicer pri BASG izpostavili, da zaenkrat ni dokazana vzročno-posledična povezava med cepljenjem oziroma cepivom in kasnejšimi zdravstvenimi zapleti. Kot so še dodali, strjevanje krvi ni med znanimi stranskimi učinki cepiva.

Kljub temu so nemudoma sprožili preiskavo, da bi lahko v celoti izključili kakršnokoli morebitno povezavo cepiva z navedenimi težavami oziroma smrtnim izidom. AstraZeneca je tudi v stiku z avstrijskimi oblastmi in to preiskavo podpira, so še navedli.

Cepivo AstraZenece je sicer eno od treh, ki jih je doslej odobrila Evropska agencija za zdravila (Ema). Prav tako ga je prejšnji mesec odobrila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), saj so vse dosedanje evaluacije pokazale, da je to varno in učinkovito. Ugotovljeni možni stranski učinki so bili večinoma le kratkotrajni.