MEDVRSTNIŠKO NASILJE: "Pojavlja se v vseh občinah slovenske Istre, pri čemer se najpogosteje beleži v OŠ"

Koper

Kako lahko razumemo primere medvrstniškega nasilja, o katerih zadnje tedne pogosto poročajo mediji? Nedavno je en takšen primer odmeval v slovenski Istri – v bližini koprske gimnazije je bil pretepen dijak, ki je utrpel zlom nosne kosti. Napada sta osumljena dva mladoletnika iz Izole. Še en podoben primer je odmeval na drugem koncu države. Dva mladoletnika, šlo naj bi za pripadnika romske skupnosti, sta pred vhodom v Zdravstveni dom Kočevje pretepla dijaka, ki je ta dan v stavbi s sošolci opravljal sistematski pregled. 

Čeprav je del javnosti predvideval, da za napadom v bližini koprske gimnazije stoji organizirana skupina izolskih osnovnošolcev, ki se je poimenovala 'Agencija Šiptar', pa policija te navedbe zanika. So pa na Policijski upravi (PU) Koper potrdili, da je dijaka koprske gimnazije "v središču koprskega mestnega jedra napadlo več fantov". Mladoletnik je bil napoten v Splošno bolnišnico Izola, kjer so ugotovili, da ima lažje telesne poškodbe: udarnine in zlom nosne kosti.

In navedli, da je prijav medvrstniškega nasilja razmeroma veliko. "Prijav medvrstniškega nasilja je razmeroma veliko, policisti pa vsak primer obravnavajo izjemno resno, strokovno, profesionalno in hkrati obzirno," so zapisali.

Pretekli teden je v slovenski javnosti odmeval še en nasilni incident. V petek, 7. novembra, sta dva mladoletnika, bila naj bi pripadnika romske skupnosti, pred Zdravstvenim domom Kočevje napadla in pretepla dijaka Gimnazije in srednje šole Kočevje, ki je skupaj s sošolci stal na ploščadi pred vhodom v stavbo, kjer so ta dan dijaki imeli sistematski pregled. Eden od napadalcev naj bi po pričevanju očividcev dijaka vprašal, "kaj me gledaš", nato naj bi začeli padati udarci, so poročali lokalni mediji.

Nasilni izbruh so zabeležile nadzorne kamere, mladoletna osumljenca pa sta bila v soboto privedena pred preiskovalnega sodnika, ki je za oba odredil hišni pripor, je poročalo Delo.

Tjaša Rodman, direktorica CSD Južna Primorska

Tudi Center za socialno delo (CSD) je ena izmed institucij, ki posreduje v primerih medvrstniškega nasilja. Direktorica CSD Južna Primorska Tjaša Rodman pojasnjuje, da o omenjenem incidentu v bližini koprske gimnazije niso bili uradno obveščeni, zanj so izvedeli iz medijev. So pa 30. januarja letos prejeli obvestilo po elektronski pošti, v katerem je ravnateljica ene od izolskih šol vse deležnike, ki sodelujejo pri preprečevanju in obravnavi nasilja na lokalni ravni (osnovne šole v lokalni skupnosti, Policijska postaja Izola, CSD Južna Primorska, Občina Izola), obvestila o dogodku z elementi medvrstniškega nasilja, ki je potekal dne 28. januarja ter z novimi informacijami, ki so jih na osnovni šoli zaznali dne 29. januarja. O tem smo poročali tudi na Regionalu.

"Organizirano medvrstniško nasilje je skrajno zaskrbljujoče"

"Organizirano medvrstniško nasilje, kot je bilo zaznano v tem primeru, je skrajno zaskrbljujoče. Takšna ravnanja med mladostniki kažejo na potrebo po večji preventivi, zgodnjem prepoznavanju tveganj in krepitvi varnostne kulture v lokalni skupnosti. V CSD JP, Enota Izola zagovarjamo ničelno toleranco do nasilja in si prizadevamo za varno, vključujoče okolje za vse otroke. Center za socialno delo Južna Primorska, enota Izola, obravnava vsak primer medvrstniškega nasilja z vso resnostjo in strokovnostjo," je zagotovila direktorica.

Center za socialno delo se v primerih medvrstniškega nasilja vključi takoj, ko je obveščen o dogodku, bodisi s strani šole, staršev, policije ali drugih institucij. V skladu z zakonodajo in strokovnimi smernicami CSD oceni ogroženost otroka ali mladostnika, vzpostavi stik z vpletenimi in njihovimi družinami, sodeluje v multidisciplinarnem timu (šola, policija, zdravstvene službe), nudi psihosocialno pomoč žrtvam in povzročiteljem nasilja in po potrebi predlaga nadaljnje ukrepe za zaščito otrok. Vključitev CSD je obvezna, kadar gre za sum ogroženosti otroka ali kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, navaja.

V tem primeru so vzpostavili stik z vpletenimi institucijami in družinami, sodelovali pa so tudi na izrednem sestanku, ki ga je sklicala Občina Izola, skupaj s predstavniki šol, policije in šolskega inšpektorata. Dogovorili so se za okrepljeno medinstitucionalno sodelovanje, večjo ažurnost pri izmenjavi informacij in skupno iskanje rešitev za varno okolje otrok. CSD Južna Primorska je žrtvam ponudil ustrezne oblike pomoči, vključno s svetovanjem in podporo.

Posnetki nasilja se širijo na družbenih omrežjih

Kot pojasnjuje Rodman, v zadnjem obdobju opažajo večjo izpostavljenost primerov medvrstniškega nasilja, predvsem zaradi širjenja posnetkov na družbenih omrežjih in večje ozaveščenosti javnosti. "Primeri, kot je ta, kažejo na potrebo po celostnem pristopu, večji preventivi in vključevanju vseh deležnikov – šol, staršev, lokalne skupnosti in strokovnih služb," navaja.

"Medvrstniško nasilje ni le šolski problem, temveč družbeni izziv, ki zahteva skupen odziv. Vsi udeleženi si prizadevamo za ničelno toleranco do nasilja in za krepitev varnosti, spoštovanja ter vključevanja med mladimi," še navaja direktorica Tjaša Rodman.

Cikel srečanj na temo medvrstniškega nasilja

Na vprašanja, kaj konkretno se je od februarja do danes naredilo na tem področju in kakšne so bile konkretne izvedene rešitve, da do tovrstnih nasilnih incidentov ne bi več prišlo, odgovarja, da so v sodelovanju z Obalno dijaško skupnostjo in Mestno občino Koper organizirali cikel srečanj Mnogoteri obrazi nasilja nad mladimi in med mladimi.

"Srečanja, ki so namenjena dijakom/dijakinjam v Obalno-kraški regiji in ostali zainteresirani javnosti, potekajo med septembrom 2025 in majem 2026 v Centru mladih Koper. V okviru vsakega od srečanj strokovnjaki/strokovnjakinje, ki raziskujejo različne oblike nasilja nad mladimi in med mladimi, izvedejo predavanja in pogovore z mladimi, v okviru katerih naslavljajo teme, kot so medvrstniško nasilje, spletni sovražni govor med mladimi in spletne subkulture (moškosfera, ženskosfera, toksična moškost in ženskost), izključevanje, spletno nasilje ter nasilje v intimno partnerskih odnosih mladih med zmenkanjem. V okviru projekta Know Bullying, v katerega je vključena OŠ Vojke Šmuc Izola, sodeluje tudi CSD JP, enota Izola," odgovarja.

Ena izmed institucij, ki se ukvarja (tudi) z medvrstniškim nasiljem, je Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Istre. Kot pojasnjuje direktorica centra Vesna Starman, o incidentu pred koprsko gimnazijo niso bili neposredno obveščeni s strani institucij ali šolskih svetovalnih služb. So pa potrdili, da so bili v lanskem šolskem letu "seznanjeni z delovanjem skupine osnovnošolcev, ki so se poimenovali 'Agencija Šiptar', in sicer v kontekstu incidenta pred športno dvorano v Izoli".

Največ medvrstniškega nasilja v osnovnih šolah

Zanimalo nas, je ali beležijo porast medvrstniškega nasilja na območju slovenske Istre in v kateri občini je ta problematika najbolj pereča. Kot pojasnjuje direktorica, je medvrstniško nasilje pojav, ki se pojavlja v vseh občinah slovenske Istre, pri čemer se najpogosteje beleži v osnovnih šolah. "O posameznih primerih nas obveščajo šolske svetovalne službe, na podlagi česar vstopamo v razrede in izvajamo celostne intervencije. Te vključujejo delo z učenci, učitelji in starši. Nasilje je večplastno vedenje, ki zahteva sistemski pristop, zato ne izpostavljamo posamezne občine kot najbolj pereče, temveč poudarjamo potrebo po preventivnem delovanju v celotni regiji," je navedla.

Vesna Starman, direktorica Svetovalnega centra Istre

Incidenti kažejo na globlje stiske mladostnikov

"Tovrstni incidenti so skrb vzbujajoči in kažejo na globlje stiske mladostnikov ter pomanjkanje ustreznih podpornih mehanizmov v njihovem okolju. Naša naloga je, da jih obravnavamo strokovno, neobsojajoče in z razumevanjem širšega konteksta, v katerem se dogajajo. Ključno je, da se nanje odzovemo pravočasno, usklajeno in z jasno preventivno strategijo," je jasna Starman.

Svetovalni center Istre sicer deluje kot strokovna podpora šolam, staršem in mladostnikom pri obravnavi vedenjskih in čustvenih težav. V primerih medvrstniškega nasilja izvajajo individualna svetovanja, skupinske delavnice, krizne intervencije ter sodelujejo pri oblikovanju preventivnih programov. "Naš cilj je opolnomočiti vse vpletene in vzpostaviti varno ter podporno okolje za mlade," še navaja.

Sodelujejo z vsemi relevantnimi institucijami, nadaljuje, vključno s šolami, policijo, centri za socialno delo, nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi. "Sodelovanje poteka v obliki skupnih sestankov, izmenjave informacij, usklajevanja intervencijskih načrtov ter izvajanja skupnih preventivnih aktivnosti. Takšen multidisciplinarni pristop omogoča celostno obravnavo in večjo učinkovitost pri reševanju težav," pojasnjuje direktorica centra.

Pa vendar, so svetovanja in delavnice zadosten ukrep za reševanje teh težav? Kot odgovarja direktorica, ti ukrepi sami po sebi niso zadostni. "Izvajamo številne svetovalne aktivnosti in preventivne delavnice, ki se osredotočajo na obvladovanje čustev, medosebne odnose, odgovornost, nenasilno komunikacijo in posledice nasilnega vedenja. Čeprav so ti ukrepi pomembni, sami po sebi niso zadostni. Potrebna je dolgoročna in sistemska podpora, ki vključuje vse deležnike v okolju mladostnika," zatrjuje.

Kakšne so rešitve za preprečitev nasilnih incidentov? 

"Rešitve vključujejo zgodnje prepoznavanje rizičnih vedenj, vzpostavitev varnih prostorov za izražanje mladih, krepitev sodelovanja med šolo, starši in lokalno skupnostjo, vključevanje mladih v lokalne projekte in prostovoljske aktivnosti, večja prisotnost odraslih z avtoriteto v javnem prostoru, kontinuirano izobraževanje o nenasilni komunikaciji in spoštovanju," odgovarja na vprašanje o tem, kakšne so možne rešitve, da se tovrstne incidente prepreči.

Svetovalni center Istre nudi tudi individualno obravnavo žrtvam nasilja, "kjer jih opolnomočimo za soočanje s posledicami nasilja, krepimo njihovo samozavest, razvijamo strategije za zaščito in jih po potrebi usmerimo k dodatnim oblikam pomoči".

Nasilje je posledica kombinacije več dejavnikov

Kako torej razumeti tovrstna nasilna dejanja? Zakaj prihaja do tega, da se posamezniki združujejo v organizirane skupine z motivom izvajanja nasilja in organiziranih pretepov? Kot pojasnjuje direktorica centra, so takšna vedenja pogosto posledica kombinacije več dejavnikov"pomanjkanja strukturiranih prostočasnih aktivnosti, čustvenih stisk, impulzivnosti, iskanja pripadnosti, neurejenih družinskih razmer in pomanjkanja nadzora".

"Združevanje v skupine daje mladostnikom občutek moči in identitete, vendar lahko vodi v deviantna vedenja," navaja. In dodaja, da ima to resne posledice za družbo: "Povečana stopnja občutka ogroženosti, normalizacija nasilja, poslabšanje medosebnih odnosov in zmanjšanje zaupanja v institucije."

"Potencialne žrtve se lahko zaščitijo z iskanjem podpore pri odraslih, vključevanjem v varne skupnosti, razvijanjem samozavesti in veščin obvladovanja konfliktov. Ključno je, da se ne zapirajo vase in da vedo, da obstajajo strokovne službe, ki jim lahko pomagajo," je zaključila Starman.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
ZigaZois |  12 .11. 2025 ob  07: 16
Mogoče bi primerjali koliko podobnih problemov je bilo v 70. letih prejšnjega stoletja.
V kolikor je takrat bilo manj tovrstnih problemov, je očitno sedanji pristop do problematike napačen.
Včasih niti ni tako slabo, če se učimo na izkušnjah prejšnjih generacij namesto, da pametujemo in "odkrivamo toplo vodo"