Srečko Kosovel je eden najbolj vidnih predstavnikov slovenske moderne poezije. Rojen je bil v Sežani leta 1904, z družino pa so stanovali v Tomaju, v šoli, njegov oče je bil učitelj. Februarja 1926 se je zvečer nameraval iz Zagorja vrniti z vlakom v Ljubljano, kjer je študiral, vendar so s kolegi zapadli v razgreto debato in vlak je odpeljal brez njih. Noč je Srečko prebil v ledeno mrzli čakalnici in se močno prehladil. Ko se je vrnil v Tomaj, je dobil gripo in vnetje možganskih ovojnic. Konec maja je umrl zaradi meningitisa, star komaj 22 let.

Ustvaril je obsežen literarni opus, ki je zaznamoval slovensko književnost 20. stoletja, zato ne čudi, da nosijo njegovo ime osrednji kraški oz. sežanski kulturni dom, knjižnica, šolski center, osnovna šola, srednja šola na Opčinah, pohodniška pot, ulice v mnogih slovenskih mestih in celo bar. Bil je družbeno kritičen in vizionarski, njegova dela imajo pomembna humanistična sporočila, ki so še danes aktualna. Kosovelova poezija je prevedena v štiri svetovne jezike.

Na kulturnem ministrstvu so prepričani, da bo Kosovelovo leto priložnost za krepitev njegove prepoznavnosti in vpliva na slovensko ter širšo evropsko kulturno dediščino. Zato na ministrstvu pripravljajo programe, ki bodo posvečeni Kosovelovemu kulturnemu izročilu. V projekt se bodo vključila tudi druga ministrstva, saj Srečkovo delovanje posega tudi na področje izobraževanja, raziskovanja in turizma.

Lani je Občina Sežana obletnico Srečkovega rojstva, 18. marca, razglasila za občinski kulturni praznik. "Krivica je krivica, naj se zgodi enemu, tisočem ali milijonom. Mi pa smo proti krivici. Kajti tudi eden je človek," je med drugim zapisal mladi Kosovel, ki je s svojo družbeno angažiranostjo in literarno močjo pustil v slovenski in svetovni književnosti neizbrisen pečat, poudarjajo na ministrstvu.

V okviru Kosovelovega leta naj bi potekali številni dogodki tudi v zamejstvu in tujini. Pomemben del praznovanja bo osrednja slovesnost najbolj pomembnega praznika Primorcev, dneva priključitve k matični domovini, ki ga obeležujemo 15. septembra. Prihodnje leto ga bo gostila Sežana.

"Glede Kosovelovega leta lahko v tem trenutku povem le to, da se program za leto 2026 formira. V Kosovelovem domu Sežana imamo v povezavi s tem številne načrte in ideje. Vsekakor se bomo glede Kosovelovega leta 2026 sestali še z ustanoviteljem in drugimi deležniki, da bo zadeva koherentna in bogata," pravi direktorica Katja Jordan.

Jordanova verjame, da se bodo uspeli Kosovelu pokloniti na način, kot si ga ta velik slovenski poet zasluži. Ob tem izpostavlja dejstvo, da ni veliko pesnikov, ki so s svojo naprednostjo in sebi lastnim melosom metaforično nabite besede zaznamovali slovenski jezik tako, kot je to uspelo prav Srečku v njegovem kratkem, a ustvarjalno polnem življenju. "In prav to bo srčika pri snovanju vsebine za leto 2026, ki si jo je zastavil Kosovelov dom Sežana," dodaja Jordanova.

Nosilec Kosovelovega leta je Občina Sežana, ki namerava osrednjo prireditev pripraviti prav v Kosovelovem domu. "Poleg osrednjega dogodka pa si želimo, da se prireditve in obeležitve izvedejo tudi v drugih krajih po Sloveniji in v zamejstvu, ki so na različne načine povezani s Kosovelom. Občina Sežana se povezuje in dobro sodeluje tudi s pobratenimi in partnerskimi občinami, ki Kosovela že dodobra poznajo in ga tudi interpretirajo, kar bi prav tako želeli vključiti v Kosovelovo leto," poudarjajo na občini in dodajajo:

"Tudi v sodelovanju z vrtci, osnovnimi šolami, Šolskim centrom Srečka Kosovela, Višjo strokovno šolo Sežana, nevladnimi in drugimi organizacijami, bodo izpeljane različne Kosovelove akcije (pohodi, literarna branja, simpoziji, izdaje in prevodi knjig, izdaje različnih publikacij, likovno-literarne delavnice, predstave, koncerti, uglasbitve Kosovelovih pesmi, likovni in literarni natečaji in ostali dogodki)."