Temperatura se bo danes gibala med 20 in 24, v soboto, nedeljo in ponedeljek pa od 25 do 29 stopinj Celzija. V Slovenski Istri bo sicer le malo čez 20 stopinj Celzija, saj temperaturni maksimumi zaradi vpliva morja spomladi niso značilni za obmorske kraje, je pojasnil Velkavrh. Maksimumi so v tem času bolj značilni na vzhodu, jugovzhodu in severovzhodu Slovenije ter v notranjosti države.

"V nedeljo kaže na možnost temperaturnih rekordov v malo višje ležečih krajih, precej verjetno je recimo, da bo na Kredarici temperaturni rekord," je dejal Velkavrh. Na Kredarici pričakujejo temperaturo, ki bo višja od 10 stopinj Celzija in verjetno bo presežen aprilski temperaturni rekord, ki je 10,1 stopinje, še pojasnjuje.

"Medtem ko po nižinah v nedeljo ne pričakujemo temperaturnih maksimumov, ker ne bo vetra, ki bi ta ohlajeni zrak pri tleh toliko premešal, da bi se lahko segrelo. Večja možnost za kakšen temperaturni rekord po nižinah bo v ponedeljek, ko bo nekaj jugozahodnika, ki ne bo premočan in bo pripomogel k dodatnemu dvigu temperature," je dodal.

V nedeljo in ponedeljek bo nad Slovenijo zelo suh zrak, ki omogoča večje nočno ohlajanje in to bo vplivalo na jutranje temperature. Nedeljsko jutro bo tako hladnejše, kot je bilo današnje, navaja Velkavrh.

"V nekaterih mraziščih utegne biti zjutraj slana in pa velik dnevni hod temperature, se pravi hladnejše jutro in pa zelo topel dan," je pojasnil. Izračuni kažejo, da bi lahko na postaji Babno polje zjutraj beležili temperaturo okoli nič stopinj, čez dan pa okoli 26 stopinj Celzija. Razlika med najnižjo in najvišjo temperaturo v dnevu bo tako več kot 25 stopinj Celzija.

Visoke temperature pa smo beležili tudi v mesecu marcu. Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bil letošnji marec izjemno topel in nadpovprečno namočen, navaja Agencija RS za okolje (Arso). Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991-2020 je na državni ravni znašal kar tri stopinje Celzija, kar umešča letošnji marec na drugo mesto najtoplejših marcev vsaj od leta 1950.

Skladno z zelo visoko nadpovprečno temperaturo je bil kljub obilnim padavinam marec v nižjih legah skromen s snežno odejo. Po nižinah je, razen na jugovzhodu države, sploh ni bilo. Omembe vredna količina snega (od pet do 20 centimetrov) je zapadla le s 23. na 24. marec nad nadmorsko višino okoli 600 metrov, pa še to zlasti v osrednjem, južnem in vzhodnem delu Slovenije.