Antimaterija je snov, ki jo sestavljajo anti-delci. V naravi ima vsaka osnovna čestica svojega "dvojčka" z nasprotnimi lastnostmi. Ko se delci in anti-delci srečajo, se medsebojno izničijo in pri tem sprostijo elektromagnetno energijo.

Čeprav ima antimaterija izjemno velik potencial, znanstveniki njenih zapletenejših oblik še vedno ne znajo ustvariti v laboratoriju. Zato ni presenetljivo, da se vrednost enega grama te izmuzljive snovi ocenjuje na kar 62,5 bilijona dolarjev.

Obstoj anti-delcev je prvi napovedal britanski fizik Paul Dirac, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja odkril pozitron, anti-delček elektrona enake mase, vendar nasprotnega naboja. Na podlagi iste logike so raziskovalci kasneje prepoznali tudi anti-protone in anti-neutrone, nasprotja protonom in nevtronom.

Energija, ki naj bi teoretično nastala pri izničenju materije in antimaterije, presega celo energijo jedrske eksplozije. Zato znanstveniki to področje raziskujejo z veliko mero previdnosti, a hkrati tudi radovednosti.

Znanstvene raziskave, predvsem poskusi v CERN-u v Švici, kjer so že leta 1995 ustvarili anti-vodik, so pokazali, da potencial antimaterije ni zgolj fantazija iz znanstvene fantastike, ampak realno raziskovalno področje. Hkrati pa poudarjajo izjemen pomen zagotavljanja njene stabilnosti, kar zahteva natančnost in inovativnost na atomski ravni.

Takšni eksperimenti so mogoči zaradi velikega hadronskega trkalnika, največjega pospeševalnika delcev na svetu, ki se nahaja v 27-kilometrskem krožnem tunelu blizu Ženeve. Ta porabi ogromne količine električne energije in drugih virov, zato so stroški raziskav izjemno visoki, piše na spletni strani punkufer.dnevnik.hr.